Franja

extreme¹ [ikstrí:m] pridevnik (extremely prislov)
skrajen, zadnji; pretiran; radikalen; zelo strog, drastičen; brezkompromisen

an extreme case skrajnji primer
extreme unction sveto olje
extreme penalty smrtna kazen
extreme views radikalni nazori

extremo skrajni, zadnji, najbolj oddaljen; čezmeren

calor extremo dušeča vročina
la extrema izquierda (politika) skrajna levica
necesidad extrema skrajna sila

finál -ă (-i, -e) adj. končen, zadnji, zaključen

finale

A) agg.

1. zadnji, zaključni, končni:
vocale finale končni samoglasnik
esame finale zaključni izpit
giudizio finale poslednja sodba

2. finalen, nameren:
proposizione finale jezik namerni odvisnik

3. dokončen, odločilen:
soluzione finale di un problema dokončna rešitev problema

B) m

1. finale; konec, zaključek:
il finale di un dramma, di una sinfonia finale drame, simfonije

2. šport zaključni, zadnji del, finiš:
vincere nel finale zmagati v finišu

C) f

1. jezik namerni odvisnik

2. šport finale:
disputare la finale igrati, tekmovati v finalu

hind² [háind] pridevnik
zadnji

hind leg zadnja noga
hind quarters zadnjica, zadnji del pri živini

hinder¹ [háində] pridevnik
zadnji

Hinter- zadnji

īnferus 3 ali īnfer 3 (Ca.), k temu īnfrā, komp. īnferior -ius, superl. īnfimus 3 ali īmus 3 spodnji (naspr. super[us]).

A. poz. īnfer[us] redko v sg.: super inferque vicinus Ca., inferus an superus deus L. Andr., limen superum inferumque Pl.; zlasti mare inferum Ci. Tirensko morje (naspr. mare superum Jadransko morje) Ci., v pismih tudi brez mare: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep. Pogosteje v pl.: omnia supera, infera Ci., infera in loca abire Ci. zaiti; poseb. kot evfem. za podzemlje: dii superi inferique Ci., L. nadzemeljski in podzemeljski bogovi, dii deaeque superi atque inferi Pl., Ter., per flumina iuro infera O. Od tod subst. īnferus -ī, m (sc. locus) podzemlje, pekel: porta inferi Vulg.; īnferī -ōrum, m spodnji, podzemljani, pokojniki, podzemlje, podzemeljski (spodnji) svet: impendet apud inferos saxum Tantalo Ci., existimamus illum apud inferos impiorum supplicia perferre Ci., ad inferos poenas parricidii luere Ci., ille prope ab inferis evocavit omnīs Metellos Ci., Sulla ab inferis excitandus est Ci., si ab inferis exsistat Malleolus Ci., inferorum animas elicere Ci., Cerberus apud inferos Ci., ab inferis exsistere L. od mrtvih vstati, inferos fingere Ci., deferre ad inferos Vell., precari superūm inferūmque numina Iust.; tudi nagrobni spomenik: Lact.

B. abl. sg. f. īnfrā (nam. inferā, sc. parte) stoji

I. adv. na spodnji strani, spodaj, zdolaj: iumenta in flumine supra atque infra constituta C., partes eae, quae sunt infra, dilatantur Ci., mare quod supra quodque adluit infra V., non seges est infra Tib. (v podzemlju); o mestu v govoru in spisih: paulo infra „saepe quaesivi“ inquit Ci., earum litterarum exemplum infra scripsi Ci., infra scriptum est S.; o mestu za mizo pri pojedini: Nomentanus erat super ipsum, Porcius infra H. (infra = ležeč na desni, supra = ležeč na levi), discubuere in summā Antonius et infra scriba ... Versius S. fr.; pren.: non infra descendunt, ut ad infimos perveniant L. tako nizko, liberos eius ut multum infra despectare T. zaničljivo je gledal na njegove otroke kot globoko pod njim stoječe.

— II. praep. z acc.

1. pod: argentum ... infra oppidum exspectabat Ci., infra eum locum C., ut una pars supra Ephesum, altera infra Ephesum navigaret Ci., i. caelum T., i. genua Cu., i. ventriculum Iuv., o te ineptum, qui putas meā interesse, supra terram an infra putrescam Sen. ph.; o mestu za mizo pri pojedini: infra aliquem cubare, accumbere Ci., L., Cu. (prim. I.) na desni strani.

2. (pri glagolih premikanja) dol k, (dol) do: is ... infra etiam mortuos amandatur Ci. (krajevno ime prolept. amandatur eo, ubi infra mortuos sit!); prim.: delata materia infra Veliam L. na kraj pod Velijo.

3. metaf.
a) (časovno) po, za: Homerus infra Lycurgum fuit Ci.
b) (po velikosti, dostojanstvu, ugledu) pod, za: uri magnitudine sunt infra elephantos C. manjši kot ..., res humanas despicere atque i. se positas arbitrari Ci., qui praegravat artes i. se positas H., i. servos ingenium T., (poetae) secundi vel i. secundos Ci., omnia i. se esse Ci., i. omnes infimos homines Ter., i. censum Ter., i. se collocare Suet., invidia i. tuam magnitudinem iacet T., i. Ventidium deiectus Oriens T., i. se aliquid putare Plin. iun.

C. komp. īnferior -ius

1. nižji, niže ležeč, spodnji (naspr. superior): sublicarum pars inferior C., deiectus qui potest esse quisquam, nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferior aedium pars Ci. pritličje, labrum inferius C. spodnja ustnica, Germania superior et inferior T., ex inferiore loco subire C. navzgor se pomikati, ex inferiore loco dicere Ci. z nevzvišenega kraja govoriti (ne z odra), ripa inf. Cu., rami Q., ad inferiora penetrare Cu.; subst.: pondere in inferius ferri O. v globočino, navzdol; acc. n. adv.: altius, inferius egredi O. previsoko, pregloboko, inferius currunt equi suis (equis) O. nižje kot ..., par erat inferior versus O. vsak drugi (spodnji) stih (torej pentameter v distihu); id persequar inferius O. pozneje, bolj spodaj. —

2. metaf.
a) (časovno) poznejši, mlajši: aetate inferiores Ci., erant inferiores, quam illorum aetas Ci., inferiores quinque dies Varr.
b) (po številu, stopnji, stanu, časti, lastnosti, kakovosti) manjši, slabši, nižji: H., Prop., Q., erat inferior numero navium C., inferior copiis N., scelere par est illi, industriā inferior Ci., tu cum omnibus rebus inferior sis Ci., inferius est eorum foedus, quam ceterorum Ci., inferius genus hominum Ci., inferior gradus servitutis Ci., homines inferiores loco Ci. nižji sloji, inferioris iuris magistratus L. nižji uradniki, inferiores ordines C. nižja mesta, nižji čini, nižje stopnje, gens nulla Gallicā gente famā inferior L. ni na slabšem glasu kakor ..., Romani inferiores animo C. manj bojaželjni, non inferior quam magister Ci., dignitate non inferior Ci., supplices inferioresque Ci., inferiorem esse fortunā Ci., inferior virtute, velocitate Iust., crudelis in inferiores Ci., inferioribus auxilium ferre Iust., tempora inferiora Suet., inferius maiestate sua rati T., belli laude inf. Ci.; occ. (v boju) slabši = premagan: inferiorem esse podleči (podlegati), obnemoči, omagati: Alexandrum, quibus antea vicisset, inferiorem fore Cu., nostros non esse inferiores intellexit C., nos inferiores in agendo non futuros Ci., in causā pari inferiorem discedere Ci. premagan zapustiti bojno polje.

Č. superl. īnfimus (īnfumus) 3

1. najspodnejši, najnižji (naspr. summūs): terram esse infimam Ci., cum scripsissem haec infima Ci. nazadnje; večinoma partitivno: infimus collis C. ali mons N. vznožje hriba, gore, nomen infimum in liturā est Ci. konec imena, ab infimā arā anguis emergit Ci. izpod žrtvenika, auricula i. Ci. uhelj, ad infimum Argiletum L. v najnižjem delu Argileta, in infimo foro Pl. na spodnjem koncu trga, ab infimo solo C., infima aequora H.; subst. īnfimum -ī, n najspodnejši del: collis ab infimo acclivis C., angustiis ad infimum (čisto spodaj) fastigium C., collis infima apertus C. na vznožju odprt.

2. metaf. (po dostojanstvu, stanu itd.) najnižji, najslabši: homo Ter., ex infimo genere et fortunae gradu Ci., homo infimo loco natus Ci., infima multitudo Ci., plebs L., Cu., faex populi Ci., condicio servorum Ci., honorum gradus summis hominibus et infimis sunt pares Ci., cum infimo cive Romano (num) amplissimus Galliae comparandus est? Ci., gens H., genus, fortuna Suet., Italia, infima nationum T., precibus infimis aliquid impetrare ab aliquo, petere, ut ... L. s ponižnimi prošnjami; subst.: felicitate infimis par esse videtur Ci. najnižjim, communis infimis, par principibus N.

D. superl. īmus 3,

1. najnižji, najspodnejši: redkeje atrib.: ima sedes Ci., conviva imus H. povsem spodaj ležeč, vox H. diskant (prim. summus), sonus summus, medius, imus Plin., crura Suet., fores V., Manes V.; večinoma partitivno: fundo volvuntur in imo V., ima cauda O. konec repa, ad imam quercum Ph. pri korenini hrasta, bibitur usque eo, dum de dolio imo ministretur Ci. z dna, gurges O. globočina vrtinca, ab imis unguibus (od konca prsta na nogi) usque ad verticem summum Ci. od nog do glave, ab imo pectore V. iz globočine prsi, imae medullae O., sub imo corde V. na dnu srca, pulmonibus imis O. globoko v pljučih, fauces Ci., tellus V., auricula Amm., ima mente formidare Amm., ima cera Suet., valles Val. Fl., mare, aquae, Olympus Val. Fl., ad imos pedes Suet. do peta.

2. subst.
a) īmum -ī, n najspodnejši del, dno: Amm., Cl., ima cornuum L. korenine rogov, ima fontis O., fruges iaciantur in ima O., ab imo suspirare O. iz dna pljuč (globoko) vzdihniti, aquae imo perspicuae O. do dna, ab imo ad summum Q., ima summis miscere Vell., Val. Fl. vse narobe postaviti, qui regit ima (podzemlje) O., ima petit vitellus H. docela tone, ima petunt pisces O.
b) īmī -ōrum, m: maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji.

3. metaf.
a) (časovno) zadnji, poslednji: imus mensis O. konec leta, servetur ad imum (do konca) qualis ab incepto processerit H., ad imum Thraex erit H. nazadnje.
b) (po dostojanstvu) zadnji: superi imique deorum O., valet ima summis mutare (deus) H. = gr. τὰ ἄνω κάτω ποιεῖν.

krȃjnī -ā -ō, krȃjnjī -ā -ē
1. končni, zadnji: krajni rezultat
2. skrajni, zadnji: -a granica, bijeda, beda; -o, krajnje je vrijeme

last¹ [la:st] pridevnik
zadnji, poslednji; minuli, prejšnji; najnovejši, zadnji

last but one predzadnji
last but not least zadnji, vendar ne najmanj važen
at one's last gasp v zadnjih izdihljajih
last night sinoči
the night before last predsinoči
last year lani
on one's last legs na koncu svojih moči, pred polomom
the last lap zadnja etapa
the last straw višek, zvrhana mera
of the last importance izredno važen
last day sodni dan
the last thing in jazz najnovejše v jazzu
this is the last thing to happen kaj takega se ne more zgoditi

last³ [la:st] samostalnik
zadnji (pismo, beseda, otrok); zadnji omenjeni, najnovejši (izjava); poslednje ure, konec, smrt

never to hear the last of it morati vedno znova poslušati
to breathe one's last izdihniti, umreti
at (long) last končno, na koncu
to the last do konca, do smrti
to look one's last on zadnjič pogledati
we shall never see the last of that man tega moža se ne bomo znebili

latter [lǽtə] pridevnik
drugi (omenjeni), zadnji

the former ... the latter prvi ... drugi
latter end smrt
arhaično latter grass otava
the latter years of one's life zadnja leta življenja
in these latter days dandanes
the latter half of June druga polovica junija

lattermost [lǽtəmoust, -məst] pridevnik
zadnji

letzte zadnji, Wille, Tag, Gericht: poslednji; Tag, Woche, Monat, Jahr: pretekli, prejšnji (letzten Freitag pretekli/prejšnji petek); figurativ (äußerste) skrajni; das letzte Wort zadnja beseda; der letzte Wille poslednja volja; letzte Ruhe večni počitek; letzten Endes konec koncev, navsezadnje; bis zum letzten Mann do zadnjega moža; in letzter Zeit v zadnjem času; bis auf die letzte Spur da ne ostane niti sled; das letzte Mal/zum letzten Mal zadnjič; zum ersten und zum letzten Mal prvič in zadnjič; die letzten Dinge poslednje reči; letzter Schrei zadnji krik mode; die letzte Hand auf etwas legen dokončati (kaj), dati zadnjo polituro; die Ausgabe letzter Hand zadnja avtorjeva izdaja; letzten Endes navsezadnje, konec koncev; der letzte Mohikaner poslednji Mohikanec

Letzte¹, der, (ein -r, -n, -n) zadnji; den Letzten beißen die Hunde figurativ zadnji plača za vse, zadnji nastrada

Letzte², das, poslednje, zadnje; zadnji; das Letzte aus der Flasche zadnje kaplje iz steklenice; figurativ višek; das ist wirklich das Letzte to je višek/skrajna nesramnost; sein Letztes hergeben napeti vse sile; bis aufs Letzte do zadnjega; bis zum Letzten do kraja, skrajno; do konca; aufs Letzte [gefaßt] gefasst sein biti pripravljen na vse

Letztgeborene, der, (ein -r, -n, -n) zadnji (v družini)

letztmalig zadnji

Monatsletzte, der, Monatsletzter zadnji (dan meseca)

novísimo čisto nov, najnovejši, zadnji