Franja

escuela ženski spol šola; pouk, vzgoja, izobrazba; nauk; učno osebje; šolarji

escuela de agricultura poljedelska šola
escuela de artes šola za umetnost
escuela asilo otroški vrtec
escuela de ciegos zavod za slepe
escuela coeducativa, escuela bisexual mešana šola
escuela de comercio trgovska šola
escuela elemental osnovna šola
escuela especial strokovna šola
escuela de ingenieros tehniška šola
escuela de minas rudarska šola
escuela mixta (Am) mešana ljudska šola
escuela de montes gozdarska šola
escuela de música glasbena šola, konservatorij
escuela nacional osnovna šola (v Španiji)
escuela de natación plavalna šola
escuela de náutica, escuela naval pomorska šola
escuela de niñas, escuela de señoritas dekliška šola
escuela de niños deška šola
escuela nocturna večerna šola (tečaj)
escuela normal (de maestros, de maestras) učiteljišče
escuela particular, escuela privada zasebna šola
escuela de párvulos otroški vrtec
escuela politécnica tehnična visoka šola
escuela primaria osnovna šola
escuela primaria superior meščanska šola; osemletka
escuela profesional strokovna šola
escuela de segunda enseñanza srednja šola
escuela de tauromaquia bikoborska šola
faltar a la escuela »špricati« šolo
no tener escuela ne imeti pouka

formation [-sjɔ̃] féminin oblikovanje, tvorba, ustvaritev, formacija, formiranje; razvoj, nastanek; vzgoja, izobrazba; oblika, zgradba; organizacija; grupa; pluriel čete

en formation v formiranju
en formation serrée, dense, compacte (militaire) strnjen, gost
formation blindée, navale, aérienne (militaire) oklopna, pomorska, letalska enota
formation générale splošna izobrazba
formation des prix formiranje cen
formation professionnelle poklicna izobrazba
formation politique politična grupa (stranka)

institution [institjú:šən] samostalnik
ustanovitev, ureditev; ustanova, zavod; postava, naredba, zakon; poučevanje, vzgoja
pogovorno povsod znana osebnost, ustaljena navada

instruction [-ksjɔ̃] féminin pouk, vzgoja, šolanje, šolstvo; izobrazba, znanje; juridique preiskava, proces; pluriel navodilo (za uporabo), (službeni) predpis

instruction primaire, secondaire, supérieure ljudskošolsko, srednješolsko, visokošolsko šolstvo
instruction pastorale škofovsko pastirsko pismo
instruction judiciaire sodna preiskava
juge masculin d'instruction preiskovalni sodnik
instruction militaire vojaška vzgoja
instruction obligatoire, gratuite obvezno, brezplačno šolanje
instruction préalable, préliminaire, préparatoire predpreiskava
instruction professionnelle poklicna, strokovna izobrazba
instruction publique (javno, državno) šolstvo
instruction religieuse verouk
instruction de service službeni predpis
instruction d'une cause, d'un procès vódenje pravde
instruction civique državljanska vzgoja
instruction criminelle kazenska preiskava, kazenski postopek
instructions d'emploi navodilo za uporabo
instructions secrètes tajna navodila
code masculin d'instruction criminelle kazenskopravni pravilnik
cours masculin d'instruction izobraževalni tečaj
défaut masculin d'instruction pomanjkanje vzgoje
avoir une instruction solide imeti solidno izobrazbo
être sans instruction biti brez izobrazbe, neizobražen
cela servira à son instruction to mu bo v pouk

nurture [né:čə]

1. samostalnik
vzgoja, prehrana, reja

2. prehodni glagol
vzgajati, rediti; gojiti (čustva)

nūtrīcius 3 (nūtrīx)

I. adj. doječ, goječ, vzrejajoč: Arn., sinus Col. dojniško krilo, naročje dojilje, pastor Varr. —

II. subst.

1. nūtrīcius -iī, m prehranjevalec, redník, rejník, vzgojitelj: Faustulus n. Varr., Pothinus, n. pueri C., Ganymedes eunuchus, n. suus Aur.; metaf.: hic (sc. favonius) … adflatu nutricium exercebit Plin. bo za rednika, bo redilno vplival.

2. nūtrīcia -ae, f dojilja, dojka, dojníca, redníca, rejníca, vzgojiteljica: Hier.

3. nūtrīcium -iī, n
a) dojitev, prehranjevanje, reja, vzgoja: Sen. ph.; v pl.: Arn.
b) v pl. dojnína, plačilo za rejo, plačilo za vzgojo: Ulp. (Dig.).

nūtrīmentum -i, n (nūtrīre) živilo, živež, hrana, hranilo: Cael., pro nutrimento omni est raritas volneris Plin.; metaf. hrana, živež: sollicitudinis n. Sen. ph., iste sermo trunculentiae hominis nutrimento fuit Ap.; pogosteje pl. nūtrīmenta -ōrum, n

1. nutrimenta ignis Val. Max., Iust. gorivo, suscepitque ignem foliis atque arida circum nutrimenta dedit V. suho gorivo.

2. metaf.
a) prva vzreja, vzgoja: nec reddita caro nutrimenta patri Val. Fl. in dragi oče ni prejel (po)vračila za vzgojo, nutrimentorum locus Suet., per hanc nutrimentorum consuetudinem Suet.; konkr. = gojenci, učenci: digna nutrimenta, quae in exitum patriae converterentur Val. Max. (o Hamilkarjevih sinovih).
b) redko klas. in le v pomenu hranjenje in nega, prvi razvoj: educata huius (sc. generis) nutrimentis eloquentia Ci., nutrimenta culpae Val. Max., favoris nutrimentis prosequi Val. Max. z izkazovanjem dobrohotnosti oživljati in krepiti, per arcanos susurros nutrimenta fictis criminibus subserentes Amm. (o lakomnikih) nov živež dajajoč.

òdgōj -oja m, òdgoj m
1. vzgoja
2. zreja

paedagōgātus -ūs, m (paedagogāre) vzgoja, pouk: Tert.

school¹ [sku:l]

1. samostalnik
šola (tudi figurativno)
pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
boarding school šola z internatom
a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
boys' school, girls' school deška, dekliška šola
continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
elementary school, primary school osnovna šola
free school šola, v kateri se ne plača šolnina
grammar school klasična gimnazija, srednja šola
the medical school medicinska fakulteta
piano school klavirska šola (metoda)
public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
ragged school brezplačna šola za revne otroke
secondary school srednja šola
a severe school stroga, trda šola
technical school strokovna šola
to attend a school obiskovati (neko) šolo
to be at school biti v šoli (pri pouku)
there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
school is over at five pouk se konča ob petih
to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
to go to school to s.o. iti v šolo h komu
to be in for one's schools iti na zaključni izpit
to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
to keep a school voditi zasebno šolo
to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

2. pridevnik
šolski
zgodovina sholastičen

school theology sholastična teologija

tèrbija ž, terbìje -eta s (t. terbije, ar)
1. vzgoja
2. vzgojevanec, gojenec: terbije učiniti vzgojiti; terbije učiniti konja zdresirati konja

upbringing [apbríŋiŋ] samostalnik
vzgajanje, vzgoja

he had a good upbringing bil je dobro vzgojen, imel je dobro vzgojo

ùzgōj -oja m vzgoja

vaspítānje s, vaspitánje s vzgoja: čovjek bez -a

Züchtung, die, (-, -en) vzreja, vzgoja; žlahnjenje; pasma, sorta (eine neue Züchtung nova pasma/sorta)

вихова́ння -я с., vzgója -e ž.

воспитание n vzgoja

уход m

1. odhod;

2. oskrba, oskrbovanje, nega, negovanje, varstvo, vzgoja

àhlāk -áka m (t. ahlak, ar.)
1. čud, narava, temperament
2. dobra vzgoja, nravnost

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.