Franja

Zadetki iskanja

  • instituir [-uy-] ustanoviti; (vz)postaviti; odrediti; (po)učiti, vzgajati
  • instruct [instrʌ́kt] prehodni glagol
    poučevati, poučiti, vzgajati, šolati (in v čem)
    dajati napotke, dajati navodila, svetovati

    to instruct o.s. poučiti se
  • morigéner [mɔrižene] verbe transitif grajati, ošteti, narediti pridigo (quelqu'un komu); vieilli vzgajati
  • njíviti njîvīm
    1. gojiti: njiviti cvijeće
    2. vzgajati: njiviti djecu
    3. gojiti, rediti: njiviti konje
    4. dajati: ova kuća odvajkada njivi vidare
  • nurse2 [nə:s]

    1. prehodni glagol
    dojiti, hraniti; vzgajati, vzrediti (otroka); streči, negovati (bolnika); brigati se za kaj, paziti na kaj, varovati (zdravje); pestovati, okleniti (kaj z obema rokama)
    figurativno gojiti (čustva)
    figurativno podpirati (umetnost)
    figurativno božati, gladiti, razvajati

    2. neprehodni glagol
    sesati (otrok); biti negovalec, -lka

    to be nursed in luxury biti vzgojen v razkošju
    to nurse a cold zdraviti prehlad, ostati doma na toplem
    to nurse a glass of wine počasi srkati vino
    to nurse one's constituency pridobivati si volivce
  • nurture [né:čə]

    1. samostalnik
    vzgoja, prehrana, reja

    2. prehodni glagol
    vzgajati, rediti; gojiti (čustva)
  • odgájati òdgājām
    1. vzgajati: odgajati djecu
    2. rediti, zrejati: odgajati domaće životinje
  • odgajívati odgàjujēm
    1. vzgajati
    2. zrejati
  • odgojívati -gòjujēm
    1. vzgajati
    2. zrejati
  • othranjívati othrànjujem zrejati, vzgajati
  • paedagōgō -āre (gr. παιδαγωγῶ) kot (domači) učitelj otroke poučevati, vzgajati: ab eo … depulsum mamma paedagogandum accipit repotialis Liber Pac. ap. Fest.
  • pedagogizzare v. intr. (pres. pedagogizzo)

    1. vzgajati; šolati

    2. slabš. pedagogizirati
  • pitòmiti pìtomīm
    1. krotiti, udomačevati: pitomiti divlje životinje
    2. gojiti, vzgajati: pitomeći čoveka, civilizacija ga i smanjuje
  • pòdizati -ižēm
    1. vzdigovati, dvigati
    2. postavljati, zidati: podizati stanove, školske zgrade, spomenike
    3. vzgajati: podizati nove generacije
  • raise2 [réiz] prehodni glagol
    dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
    podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
    navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

    with a raised voice glasno, z jeznim glasom
    to raise an army zbrati vojsko
    to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
    this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
    to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
    to raise cattle rediti živino
    he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
    to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
    to raise from the dead obuditi od mrtvih
    to raise dough pustiti testo vzhajati
    to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
    to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
    to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
    to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
    to raise funds zbirati denar, prispevke
    to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
    to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
    to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
    his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
    to raise a ladder postaviti lestev
    to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
    to raise a mine navtika dvigniti mino
    to raise money pobirati, zbirati denar
    to raise a monument postaviti spomenik
    to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
    to raise prices dvigniti cene
    to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
    this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
    to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
    to raise a spirit klicati duha
    to raise a siege opustiti obleganje
    to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
    to raise a stink napraviti škandal
    to raise to the throne postaviti na prestol
    to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
    to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
    wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
    to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi
  • rallevare v. tr. (pres. rallēvo) toskansko (allevare) gojiti, vzgajati; vzrediti
  • rear2 [ríə] prehodni glagol
    dvigati, dvigniti, postaviti, graditi (zgradbe); rediti (živali); negovati, gojiti (rastline), vzgajati, vzgojiti, izobraziti (otroka); (o stvareh) odlikovati se, izkazati se

    to rear oneself vzpenjati se (o konju)
    neprehodni glagol
    (o stavbah) dvigati se; (o sebi) planiti kvišku, (po)skočiti v hudem razburjenju, vzkipeti; (o konju) vzpenjati se, postaviti se na zadnje noge

    to rear cattle rediti živino
    to rear a cathedral zgraditi katedralo
    to rear a ladder postaviti (pokonci) lestev
    to rear one's voice dvigniti svoj glas
  • school2 [sku:l] prehodni glagol
    poslati, dati v šolo; šolati; poučevati, vaditi, uriti, vežbati, naučiti, priučiti
    figurativno (po)učiti, dajati nauke; dresirati; vzgajati, vzgojiti; (po)karati, brzdati, obvladati, disciplinirati, navaditi na disciplino, na red

    to be well schooled in biti dobro šolan v, izučen v (za)
    to school o.s. krotiti se, obvlad(ov)ati se
    to school o.s. to s.th. (to patience) navaditi se na kaj (na potrpljenje)
    to school one's temper obvladati se (svojo jezo)
  • suckle [sʌkl] prehodni glagol
    dojiti
    figurativno hraniti, negovati; vzgajati

    to suckle down (zaradi dojenja) shujšati ali propadati (hirati)
  • tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*telətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

    I.

    1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

    2. occ.
    a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
    b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
    c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
    d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

    3. metaf.
    a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
    b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se.

    II.

    1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

    2. metaf.
    a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
    b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
    c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl.

    III.

    1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
    a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
    b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
    c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

    2. metaf.
    a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
    b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
    c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
    d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

    Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).