досто́їнство -а с., vrlína -e ž., dostojánstvo -a s., čédnost -i ž.
чесно́та -и ж., vrlína -e ž., krepóst -i ž., poštênost -i ž.
civismo m državljanska zavest; državljanska vrlina
Sekundärtugend, die, vrlina drugega ranga
civique [sivik] adjectif državljanski
droits masculin pluriel civiques državljanske pravice
instruction féminin, vertue féminin civique državljanska vzgoja, vrlina
sens masculin civique čut za državljanske dolžnosti
exsuperantia (exuperantia) -ae, f (ex[s]uperāre) izvrstnost, odličnost: Gell., exsuperantia virtutis Ci. vsaka odlična vrlina.
in-dolēs -is, f (indu = ἔνδον in alere, prim. subolēs, prōlēs, pravzaprav = „prirojeno“) klas. le v sg.
I.
1. prirojena lastnost, prirojeno svojstvo: in frugibus pecudibusque non tantum semina ad servandam indolem valent, quam caeli propriētas mutat L., frugum L., arborum Gell., servare indolem (o sadovih) L., quae indoles in savio est Pl.
2. occ. naravna (prirojena) sposobnost, nadarjenost, dar, talent: Pl., N., Iust., Stat., Q., Fl., adulescentes bona indole praediti Ci., indoles praeclara, segnis T., indoles alta, tanta L., animi L., pueri Cu. nagnjenost, specimen indolis dare Plin. iun., indole dignum Lucan., macte indole sacra Sil. božje pokolenje, mentis Col.; z objektnim gen.: magna indoles virtutis (ad virtutem) extincta est Ci. prirojena krepost, prirojena vrlina, hac indole virtutum et vitiorum L., futurae dignitatis Iust.; pl.: bonae et utiles animi indoles Gell.
— II. povečanje, mladina, naraščaj, zarod, porast, narast: natorum Sen. tr., Romana Macr., omnem nobilitatis indolem (vse mlado plemstvo) excerpere Vell.
ἀνδραγαθία, ἡ 1. možatost, hrabrost. 2. vrlost, vrlina, poštenost.
ἀρετή, ἡ [Et. iz kor. ἀρ gl. ἀρέσκω ali pa iz n̥r-etā od ἀνήρ; prim. vir-tus] 1. sposobnost, vrlina, vrlost, popolnost, izvrstnost, čednost, krepost, hrabrost; pl. junaški čini. 2. pogum, sreča, prednost, lepota; pravičnost, plemenitost, čast, nedolžnost. 3. zasluga, odlikovanje εἴς τινα.
ἐμπειρία, ἡ (ἔμ-πειρος) 1. izkušnja, izkustvo, znanje, znanost, veda, ἡ ἐκ πολλοῦ ἐμπειρία mnogoletno izkustvo (vaja). 2. spretnost, vrlina, sposobnost.
εὐεξία, ἡ (εὖ, ἔχω) dobro stanje duše in telesa, telesna ali dušna vrlina, zdravje.