Franja

izrúvati to pull (out), to root out, to extract; (izkoreniniti) to eradicate; (s korenino) to uproot

izrúvati s koreninami vred to pull out by the roots

korenína root

pognati koreníne to strike (ali to take) root
pognati globoke koreníne to strike deep roots
s koreníno vred izpuljena rastlina plant torn up by the roots
izruvati s korenínmi vred to pull up by the root
príti do koreníne zla to get at (ali to) the root of an evil
posekati koreníne zla to lay the axe to the root of an evil
nastaviti sekiro na korenín (česa) to lay the axe to the root (of something)
udariti po koreníni, odrezati koreníno (česa) to strike at the root (of something)

korenína (-e) f

1. bot. radice:
pognati korenine (tudi pren.) mettere radici
adventivne (nadomestne)
korenine radici avventizie
geotropične korenine radici geotropiche
glavne (srčne)
korenine radici principali, primarie
stranske korenine radici laterali
zračne korenine radici epigee, aeree

2. pren. (osnova, temelj, začetek, izvor) radice, principio, fonte:
zlo izruvati s korenino vred estirpare il male alle radici

3. pren. uomo gagliardo

4. anat. radice:
lasna korenina radice del pelo
zobna korenina radice del dente

korenína raíz f

korenina zla raíz del mal
pognati korenine (tudi fig) echar raíces, arraigar
pognati globoke korenine arraigar profundamente
iztrebiti s korenino vred arrancar de raíz, desarraigar; extirpar

kȍrijen m (ijek.), kȍrēn m (ek.)
1. koren, korenina: puštati, hvatati -e; uhvatiti dubokog -a globoko se ukoreniniti; iščupati što s -om izpuliti s korenino vred; podsjeći čemu korijen; presjeći što u -u presekati v korenini; iz -a izmijeniti, promijeniti temeljito zamenjati, spremeniti; vući korijen od koga izvirati od koga; zatrti u -u zatreti v korenini, popolnoma uničiti
2. lingv. koren, besedni koren: rad je korijen porodici radnik, radnica, raditi, radnja, zarada, predradnik, radionica itd.
3. koren: korijen jezika, ruke, dlake, zuba
4. mat. koren: kvadratni, kubni korijen; izvući, vaditi korijen broja 25

kȕća ž
1. hiša: -e nam služe za stanovanje; seoska, gradska kuća; kamena kuća kamnitna hiša; kuća brvnara brunarica; kuća pletara pletenjača, iz protja spletena hiša; kuća na sprat, na kat; jednospratna, jednokatna kuća; najamna kuća najemna hiša; božja, gospodnja kuća božja hiša; rodna kuća = kuća rodenja rojstna hiša; trgovačka kuća trgovsko podjetje, trgovska hiša; javna kuća; stambena kuća stanovanjska hiša; porodična kuća družinska hiša; alpska kuća; panonska kuća; balkanska kuća; mediteranska kuća; Bijela, Bela kuća
2. gospodinjstvo: mnogo mu treba za -u
3. dom: vladarska, kraljevska kuća
4. žarg. bajta: stara kuća študent višjega letnika, študent z visokim številom semestrov
5. jama v igri svinjka
6. biti kod -e biti doma, ekspr. biti v čem doma, spoznati se v kaki stroki; ići -i iti domov; dići čitavu -u na glavu obrniti vso hišo na glavo, vznemiriti vso hišo, vso okolico; tjerati koga do božje -e preganjati koga do skrajnosti; ne gori ti kuća nad glavom ni treba hiteti; nema -e ni kućišta nima nikjer ničesar svojega; gledati svoju -u brigati se za svoje zadeve; ugasiti, rasturiti kome -u zatreti koga z njegovim rodom vred

mēlōta -ae, f ali mēlōtē -ēs, f (gr. μελωτή) ovčje krzno, ovčje runo, ovčina (z volno vred): Cael., Vulg. — Soobl. mēlōtēs: Isid., acc. meloten pellic(i)am Aug. in mēlōtis -idis, f (*gr. μηλωτίς): Ambr.

mēta -ae, f (mētārī) vsak stožčast ali piramidast lik

1. stožec, obelisk, piramida: collis in modum metae fastigatus L., petra in modum metae erecta Ci., metas imitata cupressus O.; pesn.: meta lactis ali lactum Mart. sir (podolgovate oblike).

2. occ.
a) kopica, poseb. kopica sena: Ca., fenum exstruere in metas Col., metas (sc. feni) accendere Plin.
b) stožec, spodnji del mlinskega kamna v obliki topega stožca (gr. ὄνος ἀλέτης, naspr. catillus): meta molendaria Paul. (Dig.) ali molendinaria Amm.

3. mejno znamenje, mejnik, meja, cilj: iamque propinquabant scopulo metamque tenebant V. in so bili dospeli do cilja; occ. koničast steber v cirkusu ob zgornjem in spodnjem koncu nizkega zidu (spina), ki je stal sredi dirkališča; okrog teh dveh stebrov so morali dirkači peljati sedemkrat: meta fervidis evitata rotis H., hinc (sc. equus) vel ad Elei metas et maxima campi sudabit spatia et spumas aget ore cruentas V., aut prius infecto deposcit praemia cursu, septima quam metam triverit ante rota? Pr., sublatae metae Suet. koničasta stebra z zidom vred; Mēta sūdāns (-antis) Sen. ph. vodomet pred amfiteatrom, podoben takemu stebru; pren.: interiorem metam curru terere O. ne zastraniti (zastranjevati) (v govoru), ne odmakniti (odmikati) se preveč od obravnavanega, in flexu aetatis haesit ad metas Ci. se je ponesrečil, je imel nesrečo. Ker sta bila koničasta stebra obračališče in obenem tudi cilj, od tod

4. metaf.
a) obračališče, obratišče: Lucr., Plin., metas lustrare Pachyni V. pluti okrog Pahinskega rta, ad metam eandam solis L.
b) smer, cilj, meja, konec: hic labor extremus, longarum haec meta viarum V., terrarum invisere metas Sil., properare ad metam O., vitae metam tangere O. določena leta, metas dati pervenit ad aevi V., meta mortis V. (= τέλος ϑανάτου Hom.), metae rerum V. = fines imperii; ad quas metas naturae sit perveniendum usu Varr., ad duas metas dirigere Varr. na dva cilja meriti = oči obračati v dve smeri, sol ex aequo metā distabat utrāque O. enako daleč od vzhoda in zahoda = bil je poldan, nox mediam caeli metam contigerat V. bila je polnoč.

obrésti¹ interest

navadne obrésti simple interest
obrestne obrésti compound interest
visoke obrésti high interest rate
tekoče obrésti current interest rate
dolgovane obrésti interest due
zamudne obrésti interest for delay (ali for retardment)
glavnica z obréstmi (vred) principal and interest
zaostale obrésti interest unpaid, arrears pl of interest, outstanding interest
5% letne obrésti interest at the rate of five per cent per annum
dohodek od obrésti investment income
izguba obrésti loss of interest
z obréstmi together with (ali plus) interest
brez obrésti free of (ali ex) interest
debetne obrésti interest on debit balances
dajati, donašati obrésti to bear interest
dati 5% obrésti to yield an interest of five per cent
naložiti denar na obrésti to put the money on interest
dodati obrésti glavnici to add the interest to the principal
posoditi denar proti obréstim to lend money at (ali on) interest
poplačati z obréstmi to pay back interest
pripisati obrésti kapitalu to add the interest to the capital
vrniti kaj z obréstmi (figurativno) to return something with interest
obrésti tečejo od 1. maja interest accrues from the first of May
zahtevati oderuške obrésti to charge exorbitant rates of interest
zaračunati obrésti to charge interest
živeti od obrésti to live on annuities (ali investment income, income from investments)
živi od obrésti svojega kapitala he lives on the interest from his capital

porúvati arracher

poruvati s koreninami vred déraciner (tudi figurativno)

postréžba service; attendance; serving; waiting upon; helping

postréžba je vračunana, s postréžbo vred service included

postréžba (-e) f servizio:
slaba, odlična postrežba servizio cattivo, ottimo
s postrežbo vred servizio compreso

postréžba servicio m

s postrežbo vred servicio incluido

pourboire [purbwar] masculin napitnina

dix francs, pourboire compris deset frankov z napitnino vred

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

quadrīga -ae, f, klas. le pl. quadrīgae -ārum, f (nam. *quadriiuga(e) iz quattuor in iugum, iungere)

1. četverovprega, četvér, četverína, četvórka, kvadríga, in sicer ali samo vprežna živina ali voz z živino vred ali meton. četverovprežen voz, četverovprežnik: Varr. ap. Isid., Cu., Mart., Suet. idr., alborum equorum L., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., quadriga currusque Plin., curru quadrigarum vehi Ci., quadrigas agitare Suet. apta quadrigis equa H., quadrigae aureae, inauratae, falcatae L., eburneae Suet. kot igralni kamenčki; pesn.: quadrigae četver(ovprežni voz)
a) sončnega boga: Pl.
b) četverovprega boginje noči: Tib., roseae quadrigae Aurorae V., quadriga Amphiaraea Pr.
c) o četveri drugih živali: quadrigae unae (sc. asinorum) Varr., camelorum Suet. — Kot nom. propr.: is locus, qui in Boeotiā Quadrīga (Kvadríga) appellatur Val. Max.

2. metaf. ali abstr. četverica = štirje ljudje ali deli: quadrigae tyrannorum Vop. četverica tiranov: initiorum quadrigae: locus et corpus et tempus et actio Varr.

3. pren. (pesn.): quadrigae meae decurrerunt Petr. konec je mojega veselja, minila je moja veselost; kot prispodoba
a) velike hitrosti, quadrigis albis Pl., aut equis aut quadrigis poëticis Ci.
b) silnega napora: navibus atque quadrigis petimus … H. prav v živo, „na vse kriplje in pretege“.

racine [rasin] féminin, botanique korenina; zobna, lasna korenina; besedni koren; mathématiques koren; figuré izvor; osnova, temelj

sans racine brez korenine
racine carrée, cubique (d'un nombre) kvadratni, kubični koren (števila)
racine n^ième (mathématiques) nti koren
racine tuberculeuse korenski gomolj
extraction féminin d'une racine (mathématiques) korenjenje
aller à la racine de quelque chose iti kaki stvari do dna
avoir de profondes racines dans (figuré) biti globoko zakoreninjen v
couper le mal dans ses racines iztrebiti zlo s korenino vred
extraire une racine (mathématiques) koreniniti
pousser des racines pognati korenine
prendre racine ukoreniniti se (tudi figuré)

root¹ [ru:t] samostalnik
korenika, korenina, koren
figurativno koren, izvor, poreklo, izvirna oblika; vzrok; temelj, osnova, jedro, srž, bit
matematika & slovnica koren
množina vznožje (gore)

root and branch figurativno korenito, temeljito, popolnoma, radikalno
root of the matter jedro, bistvo stvari
roots; množina of a mountain vznožje gore
cube root, third root matematika kubični koren
Dutch roots množina cvetlične čebulice
second root, square root matematika kvadratni koren
to destroy root and branch popolnoma uničiti (iztrebiti, izkoreniniti)
to get at (ali to) the roots of evil priti do korena (vzroka) zla
to lay axe at the root of posekati korenine (zla itd.)
war lies at the root of it korenine (izvor) tega je vojna
to pull out by the roots izruvati s koreninami (vred)
to strike at the root (of) udariti po korenini, odrezati korenino (česa)
to take (to strike) root pognati korenine, ukoreniniti se
to take root from imeti svoj izvor v, bazirati na
to tear up the roots izkoreniniti; iztrebiti

rúno s
1. runo: ovčje, meko runo; zlatno runo; orden zlatnoga -a; skinuti runo
2. pridelek: prodao je njivu pod -om prodal je njivo s pridelkom vred
3. dao je zemlju na runo dal je zemljo v najem

sepulcrum (sepulchrum) -ī, n (sepelīre)

I.

1. grobišče, grobnica, grob, krsta, rakev, rakva: ENN. AP. CI., SEN. PH., DIG. idr., in sepulcro Scipionum putabatur is (sc. Ennius) esse constitutus ex marmore CI., sepulcrum Curiatiorum L., monumenta sepulcrorum CI., monumento sepulcri donatus est N., animamque sepulcro condimus V., me quoque conde sepulcro O., sepulcri mitte supervacuos honores H., terra rerum commune sepulcrum LUCR., Troia ... commune sepulcrum Europae Asiaeque CAT.; šalj. metaf.: heu quam crudeli condebat membra sepulcro ENN. AP. PRISC. = v želodcu, ex sepulcro vetere viginti minas effodiam PL. = iz starca, ubi sepulcrum habeamus et hunc comburamus diem PL. = čas.

2. gomila (mogila), grob: onerare membra sepulcro V.

3. sežigališče, sežigalnica mrličev, krematorij: ad sepulcrum venimus; in ignem imposita est TER., ara sepulcri V. mrtvaška grmada. –

II. meton.

1. grob s spomenikom vred, nagrobni spomenik: IUST., DIG. idr., sepulcrum facere CI., extruere H., sepulcra legere CI. brati napise na nagrobnem spomeniku, brati nagrobne napise, summam incīdere sepulcro H., inane sepulcrum (= gr. κενοτάφιον) V. prazen grob (brez mrliča), častni grob, prazen nagrobni spomenik.

2. mrtvec, duša (mani, senca) mrtveca: placatis sunt tempora pura sepulcris O., mutis gratum acceptumque sepulcris CAT.