Franja

iztegníti iztegováti to stretch (out); to extend; to reach out

iztegníti, iztegováti se to stretch oneself out
iztegníti, iztegováti roke (noge) to stretch (out) one's arms (one's legs)
iztegníti, iztegováti vrat to stretch one's neck
samó roko iztegnite za to you have only to reach out your hand for it
hrast je iztegoval svoje veje nad kočo the oak spread (ali stretched) its branches over the cottage

iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)

A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
iztegniti roko stendere la mano
izstegniti vrat allungare il collo
iztegniti jezik dire, spifferare
iztegovati jezike malignare, sparlare
pren. iztegniti pete tirare le cuoia
evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
evf. iztegovati roko mendicare
pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità

B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi

izteg|ovati (-ujem) iztegniti (ständig, immer wieder) ➞ → iztegniti; iztegti k/komu naproti: entgegenstrecken
iztegti vrat figurativno sich den Hals ausrenken

kljúč key; glasba clef

altovski kljúč alto clef
basovski kljúč bass clef
violinski kljúč treble clef
navojni kljúč tehnika spanner; (vitrih) skeleton key; (od vseh sob v določenem poslopju) master key
kljúč od hišnih vrat, patentni kljúč latchkey; (serpentina, rida) hairpin bend
pod kljúčem (figurativno) under lock and key
tat je že pod kljúčem the thief is already under lock and key
imeti pod kljúčem (zaklenjeno) to have under lock and key
hraniti pod kljúčem to keep under lock and key
kljúč problema je v... the key to the question lies in...
projekt »na kljúč« turnkey project

koreninsk|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Wurzel- (gomolj die Wurzelknolle, vlakno die Wurzelfaser, lasek das Wurzelhaar, les das Wurzelholz, agronomija in vrtnarstvo peteršilj die Wurzelpetersilie, poganjek der [Wurzelsproß] Wurzelspross, trn der Wurzeldorn, vrat der Wurzelhals, agronomija in vrtnarstvo gruda der Wurzelballen, agronomija in vrtnarstvo zelena der/die Wurzelsellerie)

korenínski (-a -o) adj. anat., bot. di, della radice, radicale; anat. bulbare; bot. radicolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. koreninska čepica caliptra
bot. koreninska povrhnjica periodonto
bot. koreninski gomolj tubero
bot. koreninski laski peli radicali
koreninski tlak pressione radicale
bot. koreninski vrat colletto (della radice)
med. koreninsko dvigalo leva dentaria, pellicano

krílo (ptičje, hiše) wing; aeronavtika wing, plane; (nogomet) wing

krílo okna casement
krílo vrat fold, side, leaf
hlačno krílo divided skirt, culottes
žensko krílo skirt
spodnje (žensko) krílo petticoat, underskirt
mlinsko krílo arm (of windmill), sail, vane; (pljučno) lobe, wing; figurativno lap, (Cerkve) bosom; figurativno midst, bosom, circle
držati se za materino krílo to be always at one's mother's knee, to be tied to one's mother's apron strings
sedeti v materinem krílu to sit on one's mother's lap
kriliti s kríli to flutter
udarjati s kríli to flap the wings
razpeti kríla to stretch the wings
razpetina kríl aeronavtika wingspan, wingspread
povesiti kríla (figurativno) to be downcast
pristriči komu kríla to clip someone's wings
zrasla so mu kríla (figurativno) his spirit has got wings

krílo¹ (perut) ala f

krilo pljuč (anat) lóbulo m
krilo vrat hoja f, batiente m; (mlinskega kolesa, helikopterja) aleta f
dati krila komu (fig) dar alas a alg
pristriči komu krila cortar a alg las alas
udarjati s krili batir las alas, aletear

labodj|i (-a, -e) Schwanen- (spev der Schwanengesang, vrat der Schwanenhals)
Labodje jezero Schwanensee

labódji; labódov swan's; swanlike

labódji; labódov vrat swan neck
ki ima labódji; labódov vrat swan-necked
labódji; labódov puh, perje swansdown
labódji; labódov spev swan song

labódji de (ali du) cygne

labodja pesem chant moški spol du cygne
labodji ribnik étang moški spol à cygnes
labodji vrat cou moški spol de cygne, col moški spol de cygne
labodje bel de la blancheur du cygne

labódji de(l) cisne

labodja pesem canto m del cisne
labodji ribnik estanque m con cisnes
labodji vrat cuelo m de cisne (tudi fig)

maternica samostalnik
1. (del telesa) ▸ méh, anyaméhZ raziskavami je dokazano, da se dojenček spomni zvokov, ki jih je slišal v maternici. ▸ Kutatásokkal bizonyították, hogy a csecsemő emlékszik az anyaméhben hallott hangokra.

2. (o izvoru) ▸ méhPri naravnih ljudstvih so izviri posvečeni kraji, saj predstavljajo maternico zemlje, iz katere se porojeva živa voda, eliksir življenja. ▸ A természeti népek körében a források szent helyek, mert a Föld méhét jelképezik, ahonnan az élő víz, az élet elixírje ered.Peljemo se na morje, k maternici človeštva, iz katere vse izhaja in v katero se bo vse utopilo. ▸ A tengerhez megyünk, az emberiség bölcsőjéhez, amelyből minden ered és amelybe majd minden belesüllyed.
Skalna jama lahko simbolizira maternico matere Zemlje in se kaže kot skrivnostna votlina, kjer so mogoče preobrazbe in ponovna rojstva. ▸ A sziklabarlang a Földanya méhét szimbolizálhatja, és egyben titokzatos üreg, ahol lehetségesek az átváltozások és az újjászületések.

máternica anatomija utérus moški spol , matrice ženski spol

povešenost maternice (medicina) descente ženski spol de l'utérus, prolapsus utérin
vrat maternice col moški spol de l'utérus

máternica (-e) f anat. utero; ventre; evf. seno:
ustje, vrat maternice bocca, orifizio dell'utero, collo dell'utero

materničn|i (-a, -o) uterin; Gebärmutter-, Intrauterin-, Mutter- (krč der Gebärmutterkrampf, vrat der Gebärmutterhals, vez das Mutterband, votlina die Gebärmutterhöhle, Gebärmutterlichtung, ustje der Muttermund)

mestna vrata množina das Stadttor
čas zapiranja mestnih vrat der [Torschluß] Torschluss
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt

mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
mlinski delavec molazzatore
mlinski kamen macina
mlinska industrija industria molitoria
mlinski jez bottaccio, gora
mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

na (predlog) sur, à, en, dans, par

na cesti sur la route
na deželi, na kmetih à la campagne
na izust, na pamet par cœur, de mémoire
na mizi sur la table
na kredit à crédit
na obroke par acomptes, à tempérament
na potovanje en voyage
na prodaj à vendre
na svetu au monde, sur terre
na travniku au pré, sur le pré
na ulici dans la rue
na desno (levo) à droite (gauche)
na primer par exemple
dan na dan jour après jour, au jour le jour
trikrat na dan trois fois par jour
mlin na veter moulin moški spol à vent
na obeh straneh des deux côtés
na prvi pogled du premier coup d'œil
na ves glas à tue-tête, à pleine gorge, à gorge déployée
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
igrati na klavir jouer du piano
nato (krajevno) sur cela, là-dessus; (časovno) sur ce, après cela, là dessus