Franja

kángla ž (bav. kandel) kanta, vrč, ibrik

Kanne, die, (-, -n) vrček, vrč, ročka; (Gießkanne) kangla, zalivalka, zalivača; (Teekanne) čajnik, (Kaffeekanne) kavnik; Technik Spinnerei: lonec; es gießt wie aus Kannen lije kot iz škafa; in die Kanne steigen na dušek izpiti (veliko alkohola); zu tief in die Kanne gucken pregloboko pogledati v kozarec

kòndīr -íra m (gr. kántharos)
1. vrč: zlatni kondir i kristalne čaše
2. dial. poseben način rezi na trti, da bolje rodi

kòršōv -òva m (madž. korsó) dial. vrč

kr̀čāg -ága m vrč, navadno lončen, z ročem: piti vodu iz -a; krčag s vodom

Krug¹, der, (-/e/s, Krüge) vrč, vrček; der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije

lagoena (napačno lagēna) in lagōna (pri starih zeljemerskih piscih in na napisih v vulg. lat. pisano tudi lagūna, laguēna, laguīna) -ae, f (gr. ὁ λάγυνος, od tod tudi lat. lagōnos -ī, m: Dig. in izpos. v sl. lagvica steklenička lagev, lagva velika steklenica) trebušasta posoda z ročajem in ozkim vratom, iz stekla ali gline, včasih tudi opletena z vrbovicami (vrbovimi šibami) in na notranji strani osmoljena, steklenica (za vino in druge tekočine), ročka, vrč, buteljka, butelja: Ca., Q. Ci. in Ci. ep. (z obl. lagona), Iust., lagoenae inanes, lagoenas furtim exsiccare Ci., nihilum nocere lagoenis H., signo laeso non insanire lagoenae H., intrito cibo plena lagoena Ph., lagoenae collum Ph., Plin., bene picata l. Col., lagoenas frangere Petr., nulla catenatis pila est praecincta lagonis Mart. nobena steklenica ne visi s stebra na verigi (kot krčmarski izvesek), l. fictilis Iust.; occ. v pl. steklenice kot mejno znamenje (v obl. lagūna, laguēna, laguīna): zemljemerski pisci.

lēcythus -ī, m (gr. λήκυϑος) vrč, zlasti vrč za olje: Vulg.

loving-cup [lʌ́viŋkap] samostalnik
vrč, iz katerega pijejo vsi gostje

máseljc m (nj. Maß)
1. mjerica, sajtlik, satljik, maslić, četvrtina bokala: maseljc vina, žganja; maseljc moke, rži
mjerica brašna, raži
2. čaša, vrč, mjerica za pivo
3. nekada četvrt zemljišnog posjeda (-se-)

mesciacqua m invar. toskansko (trebušast) vrč

nīdus -ī, m (iz *ni-zdos iz *ni (navz)dol (prvotni loc. od *en v) in kor. *sed- sedeti; prvotno torej „mesto za sedenje“; prim. skr. nīḍa- = stvnem. nest = nem. Nest = sl. gnezdo, hr. gnijézdo)

1. gnezdo: Varr., Suet. idr., volucres videmus … effingere et construere nidos Ci., nidum tignis suspendit hirundo V., nidum ponit avis H., nec facit (sc. haec volucris) in ramis altoque cacumine nidos O., confingere, facere nidos Plin., nidum ex lino intexere Plin., nidos texere Q., suis in terris struere nidum S.; pesn. pren.: me … maiores pennas nido extendisse loqueris H. = da sem poletel previsoko, da sem se povzpel nad svoj stan.

2. metaf.
a) bivališče, dom, domovališče, stanovanje, poseb. udobno domovanje: n. celsae Acherontiae H., tu nidum servas H. ti ostajaš doma, ti si lepo doma, n. senectae Aus. pribežališče, zavetišče.
b) knjižna omara: de primo dabit alterove nido rasum pumice purpuraque cultum denaris tibi quinque Martialem Mart.; zaničlj. kót: hos nido licet inseras vel imo, septem quos tibi misimus libellos Mart.
c) gnezdu podobna pivska posoda, kozarec, čaša, kup(ic)a, lonček, vrč(ek): n. potilis Varr. ap. Non.

3. meton. goliči, mladiči v gnezdu, gnezdači: hirundo pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., ore ferunt (sc. volucres) dulcem nidis inmitibus escam V., nidi queruli Sen. tr.; metaf. sesajoči mladiči, leglo, zarod v svojih hlevih: in cubili suam quisque matrem nidus exspectat Col.

orcio m (pl. -ci) (ilovnat) vrč

pot¹ [pɔt] samostalnik
lonec, lonček, ročka; kangla, vrč (za pivo)
tehnično talilni lonec, topilnik
pogovorno pehar denarja
šport, pogovorno pokal, nagrada
pogovorno polog (pri kvartanju); past (košara) za lov na rake
sleng marihuana; okrogel klobuk; mera za sadje; z vodo napolnjena luknja
pogovorno "visoka živina"

ink pot črnilnik
tea pot čajnik
chamber pot nočna posoda
sleng big pot visoka živina, pomembna oseba
sleng a pot of money na kupe denarja
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
to enjoy one's pot uživati ob vrčku piva
sleng to go to pot propasti, iti k vragu
to keep the pot boiling; ali to make the pot boil životariti, ohraniti stvar v teku
sleng to put on the pot visoko staviti (na dirki)
to put the pot on preveč zahtevati, pretirati
to pot a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega
sleng to take a pot at streljati na koga
a watched pot never boils kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka
pots and pans kuhinjska posoda

pot [po] masculin lonec; vrč (à eau za vodo); vložek pri igri; populaire zadnjica; familier sreča

pot à fleurs cvetlični lonec
pot à bière vrček za pivo
pot (de chambre) nočna posoda
pot au noir (familier) megleno, nevarno področje za letala; nevarna stvar, dvomljiva zadeva
pot d'échappement izpušna cev
pot pourri ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave, figuré mešanica, kolobocija; musique potpuri
pot silencieux (automobilisme) dušilnik
en deux coups de cuiller à pot v hipu, takoj
à la fortune du pot brez ceremonij, brez priprav
voix féminin de pot cassé (ali: fêlé) hripav glas
bête, sourd comme un pot biti zelo neumen, zelo gluh
avoir du pot (populaire) imeti srečo
découvrir le pot aux roses odkriti tajnost neke zadeve
être dans un pot à part biti nekaj posebnega
c'est le pot de terre contre le pot de fer to je neenaka borba
faire le pot à deux anses opreti roké v boke; na vsaki roki imeti (eno) žensko
manquer de pot (populaire) ne imeti sreče, ne uspeti
(populaire) manque de pot! smola!
(populaire) se manier le pot (po)hiteti
payer les pots cassés poravnati, plačati vso škodo
prendre, boire un pot nekaj pojesti, popiti
tourner autour du pot prežati na; hoditi ko mačka okoli vrele kaše

scyphus -ī, m (tuj. σκύφος) čaša z ročajem, kozarec, kupa, bokal, vrč: PL., VARR. AP. GELL., V., TIB., PETR., MART., VAL. FL. idr., aureus T., poscit scyphos CI., inter scyphos CI. EP. pri vinu, capaciores affer huc, puer, scyphos H.; occ. čaša strupa: vadit ... in eundem ... scyphum Socrates CI.

situla -ae, f (prim. sīnum)

1. vedro, vedrica, vedrce za zajemanje vode, situla: Plin., Char., Serv., si situlam [iam] cepero, numquam edepol tu mihi divini [quicquam] creduis post hunc diem Pl., Paul. (Dig.). — Soobl. situlus -ī, m: Paul., P. F. idr., aquarius Ca., ut ait Lucilius, cui nihildum situlus et sacculus abstulerit Ci., habens situlos pendentes aereos congiales Vitr., ita versatio rotae catenam in axem involvendo efferet situlos in summum Vitr.

2.
a) žrebovnica = žara (vrč) za glasovanje: adsunt quae imperavisti omnia: uxor, sortes, situla atque egomet Pl.
b) vrč(ek) za vino: situlas duas mero duxit Vop.

stein [stáin] samostalnik
vrč za pivo; vrč (mera)

stoop³ [stu:p] samostalnik ➞ stoup
čaša, kupa, vrč; kropilnica

stoup [stu:p] samostalnik
zastarelo čaša, kupa, vrč
škotsko vedro
cerkev kropilnica