Franja

mūcor -ōris, m (mūcēre) plesnoba, plesen, bérsa (bírsa): mucorem contrahere Col., mucor (sc. vini) Icti.; iz trte mezeča in njej škodljiva mokrina, vlaga, mokrota: mucor, qui maxime vites infestat Plin.

Nässe, die, (-, ohne Plural) mokrota, vlaga; vor Nässe schützen hraniti v suhem prostoru

primáka ž mokrina, vlaga: travnikom manjka -e; primaka za žejno grlo

rōs¹, rōris, m (indoev. baza *eres- teči (o tekočinah); prim. skr. árṣati (on) teče, rásaḥ sok, tekočina, rasā́ vlaga, mokrota, moča (morda gr. ἄψορρος nazaj tekoč, ἔρση rosa), lit. rasà, sl. rosa, lat. errō) rosa: O., Lucr., Col., Amm. idr., ros nocturnus C., ros cadit Plin., ros in tenera herba V.; pl. = rosne kaplje, rosa: Col., Plin., Sen. ph., Q., Lact. idr., gelidos rores Aurora remittit Ci. poet.

2. metaf.
a) vse, kar kaplja, mokrina, mokrota, moča, vlaga, tekočina, kaplja: Stat., Plin., Arn. idr., ros liquidus O. vrelčnica, voda iz vrelca (studenca), ros lympharum Lucr. ali liquoris Lucr. voda = spargens rore levi V., ros Lethaeus V. Letina voda, voda reke Leto (Leta), ros salis Lucr. = ros amarus V. ali stillans V. morska voda, ros Ionius Pr. = Jonsko morje, ros vivus O. tekoča voda, rores pluvii H. deževni oblaki, dež, ros vitalis Ci. poet. mleko iz seskov, e capillis ros cadit O. znoj, ros lacrimarum O. = stillabit (sc. ex oculis) rorem H. solze, spargit ungula rores sanguineos V. krvave kaplje, kri, ros Arabus O. ali Syrius Tib. balzam, mazilo iz mire.
b) bot. rōs marīnus ali kot ena beseda rōsmarīnus Col. idr.; tudi marīnus rōs Col., H. ali (pesn.) rōs maris O. in samo rōs V. (Georgica 2, 213), Plin. rastl. rožmarin (Rosmarinus officinalis Linn.); toda rōs marīnus Plin. je tudi neka druga rastl. (menda Cachrys libanotis Linn.).

sūdor -ōris, m (sūdāre)

1. pót, znoj: Val. Max., Ph., Petr., Fr., Amm., Aur. idr., frigidus V., O., Cels., Sen. tr., gelidus V., Sen. tr., salsus V., Lucr., timido manat ex omni corpore sudor Enn., sudorem multum consecutum esse Ci., Herculis simulacrum multo sudore manavit Ci., equi sudore fumantes V., sudor fluit undique rivis (po curkih, curkoma) V., cum sudor ad imos manaret talos H., sudorem excutere N. ali elicere, evocare Cels. ali emittere, facere, movere Plin., in sudorem ire Fl. potiti se, sudor erumpit alicui Sen. ph.; v pl.: sudores aequales, tenues, frigidi Cels., corpus sudoribus decoquere Sen. ph.

2. meton. znoj = trma, napor, trud, prizadevanje: Pl. idr., spolia sine sudore et sanguine Enn. ap. Ci., habet existimationem multo sudore, labore vigiliisque collectam Ci., stilus ille tuus multi sudoris est Ci., creditur habere sudoris minimum (sc. comoedia) H., non est viri timere sudorem Sen. ph., sudore adquirere, quod possis sanguine parare T., quod nobilissimis summo cum sudore consequendum foret Vell., hibernas sudorum reliquias repperit tales Amm.

3. metaf. vsaka mokrota, moča, vlaga ali tekočina, ki jo kaj „izpoti“, ki se cedi iz česa, ki mezi iz česa: hunc (sc. scorpion) puer ut nigri madidum sudore veneni … vidit O. vlažnega in črnega strupa, ki ga je izpotil, sudor maris Lucr., lapidis, picis Plin., caeli Plin. (o medu), roris tenuis liquor (sudorem aquileges vocant) Sen. ph. „znoj“, in terra sudores et stillae inveniuntur Vitr., aqua sudoribus manando effluere incipit Dig.

sweat¹ [swet] samostalnik
znoj, pot, znojenje, potenje; vlaga
figurativno, pogovorno muka, napor, težko, naporno delo, garanje
pogovorno strah
medicina znojilna kura; sredstvo za potenje
sleng vojak

in (by) the sweat of one's brow (ali face) v potu svojega obraza
in a cold sweat, all of a sweat oblit s hladnim znojem, prestrašen
bloody sweat krvavi pot
the sweat of hay in stacks vlaga sena v kopicah
to be in a sweat znojiti se, potiti se
to be all of a sweat, to be in a sweat biti moker od znoja, od strahu
he broke out in a cold sweat od strahu ga je oblil mrzel pot
to get into a sweat oznojiti se, zaznojiti se
to live on the sweat of the people živeti od znoja (žuljev) ljudstva
it was an awful sweat pogovorno pošteno smo se oznojili
to put into a sweat oznojiti, spotiti

ūlīgō -inis, f (nam. *ūdīgō s sab. d namesto l; ūdus, ūvidus, ūveō)

1. mokrota, vlaga zemlje: Varr., Col., Sil., Arn., Serv. idr., humus dulci uligine laeta V., uligines paludum T. močvirja, barja (grezine, mužine), locus uligine profundā T. kraj, globoko močvirje.

2. ulígo (ulígina), neki izpuščaj, izrastek ali vrsta garij: Veg.

umezeálă -éli f vlažnost; vlaga

umidità f vlažnost; vlaga:
umidità atmosferica vlažnost zraka
umidità assoluta, relativa absolutna, relativna vlažnost
proteggeri, ripararsi dall'umidità varovati se pred vlago

umiditáte -ăţi f vlažnost; vlaga

umido

A) agg. vlažen; moker:
bolla a umido mokri žig
clima umido vlažno podnebje

B) m

1. (umidità) vlaga

2. kulin. paradižnikova omaka:
carne in umido meso v paradižnikovi omaki

ūviditās -ātis, f (ūvidus) vlažnost, vlaga, mokrota, mokrina: Cael.

ūvor -ōris, m (ūvēre) vlažnost, vlaga, mokrota, mokrina: uvae ab uvore Varr.

wateriness [wɔ́:tərinis] samostalnik
vodenost; vlaga
figurativno razvodenelost, plitvost

wet¹ [wet]

1. samostalnik
mokrota, vlaga; voda, dež, deževno vreme
sleng pijača; požirek
ameriško nasprotnik prohibicije

2. pridevnik
moker, premočen, še ne suh, (na)vlažen, namočen; deževen; bogat s padavinami; konserviran (v steklenicah)
ameriško ki ni pod prohibicijo; ki glasuje, je proti prohibiciji
sleng obrnjen, napačen; nor, prismojen

wet as a drowned rat moker kot miš
wet behind the ears figurativno moker za ušesi, neizkušen
wet blanket figurativno hladna prha, kvarilec dobrega razpoloženja
wet bargain kupčija, potrjena s kozarcem vina
wet bob študent iz Etona, ki se bavi z vodnim športom
a wet idea nora ideja
wet paint! sveže (pre)pleskano!
wet goods ameriško, trgovina blago (roba) v tekočem stanju, pogovorno alkoholne pijače
wet through do kosti premočen
wringing wet za ožeti moker
to be wet to the skin biti do kože moker (premočen)
you are all wet sleng si popolnoma na krivi, napačni poti

воло́га -и ж., vlága -e ž.

мокрядь f vlaga; vlažno, deževno vreme

сырость, сырь f vlažnost, vlaga

сырьё n surovine; vlaga;
есть овощи сырьём jesti presno zelenjavo

ȁjnlēger m (n. Einleger) nizko pog.
1. tisk. vlagalec: ajnleger umeće papir u mašinu
2. del tiskarskega stroja, kjer se vlaga papir
3. delavec, ki polaga hlode pod žago