Franja

ἀντί-πρῳρος 2 -πρωρος (πρῴρα) 1. s prednjim krmom (delom) ladje obrnjen proti komu, ἀντίπρῳρος γίγνομαί τινι postavim, razvrstim se proti komu ali postavim ladjo proti komu, ἀντιπρώρους ἐμβάλλω napadem od spredaj (storim, da se zadene kljun ladje v drugo ladjo), τὸ ἀντίπρῳρον συγκρούω trčim vkup s prednjim delom ladje, ἀντίπρῳρον (στράτευμα) προσάγω napadam od spredaj. 2. pren. τὰ ἀντίπρῳρα pred očmi (ležeč), jasen, očit βλέπω.

ἀραρίσκω [Et. kor. ἀρ spojiti, zložiti; gršk. ἁρμός, ἅρμα, ἄρθρον, ἀρέσκω se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, arma. – Obl. impf. ep. ἀράρισκον, aor. ἦρσα, ἄρσα, ἤραρον, ἄραρον, aor. pass. 3 pl. ἄρθεν; intr. pf. ἄρηρα, pt. ἀρηρώς, υῖα, plpf. ἠρήρειν, ἀρήρειν, aor. ἤρᾰρον, aor. med. ἄρμενος]. I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; ἐπεὶ ἀλλήλους ἄραρον βόεσσι ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; στίχες ἄρθεν vrste so se strnile; ἄγγεσιν ἅπαντα spravim vse v posode; τοῖχον λίθοισι sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; ἄρσαντες κατὰ θυμόν (γέρας) izberem po svoji želji; ἐρέτῃσι νῆα preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam θυμὸν ἐδωδῇ; ἀλλ' ἐμέ γ' ἁ στονόεσσ' ἄραρεν φρένας me je krepčala, poživljala, razveseljevala; c) snujem, pripravljam komu kaj μνηστῆρσιν θάνατον; d) τοῖχον gradim. II. intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Τρῶες ἀρηρότες vkup stisnjeni, sklenjeni; ζωστὴρ ἀρηρώς tesno se prilegajoč (zapet); κόρυθες ἄραρον čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim πρυλέεσσι; b) trdno stojim, οὐ φρεσὶν ᾗσιν ἀρηρώς nerazboren, nepremišljen; ταῦτ' ἄραρε to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) = ἀρέσκω ugajam, dopadam, τινί s čim. III. med. ἄρμενος vložen, pritrjen ἐπίκριον, prikladen πέλεκυς.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

συλ-λαμβάνω I. act. in pass. 1. vkup jemljem, na kratko povzamem, spajam, združim, κόμην pograbim a) posnemam v malo besedah ἑνὶ ἔπεϊ πάντα; b) zbiram ostanke čet τοὺς περιγενομένους; c) zatisnem (oči umrlemu); d) obsegam, objemam τὶ ὑπό τινι. 2. jemljem s seboj, odpeljem, odvedem τινά, ἐμαυτὸν ἐκ γῆς hitim proč a) zgrabim, ujamem, primem, zapiram τινά, τί; b) sprejemam, dobivam, spočnem NT; c) umevam, pojmujem, razumem τὴν φωνήν, κατὰ τὸ ὀρθόν razumevam kaj na pravi način. 3. lotevam se česa s kom vred, prijemam se, sodelujem s kom, pomagam komu, podpiram koga, potegujem se za koga τινί τι, prinašam, συλλαμβάνει τινί τι ἔς τι kaj pomaga komu k čemu. II. med. lotevam se s kom česa τινί, pomagam komu pri čem, sodelujem τινί τινος, pripravljam koga na kaj πρός τι; v tmezi ξύμ μοι λάβεσθε τοῦ μύθου (Pl. Fajdr. 237 a).

σύν, ξύν I. adv. hkrati, vkup. II. praep. z dat. 1. s, skupno s, s kom vred; pri osebah izraža: a) spremstvo: σὺν τοῖς φίλοις s prijatelji, εἰμὶ σύν τινι stojim na strani koga, οἱ σὺν αὐτοῖς njih zavezniki (ali njim podvrženi narodi), οἱ σύν τινι spremljevalci; b) pomoč: σὺν θεῷ, σὺν θεοῖς z božjo pomočjo, ako bog da, če bog hoče. 2. pri stvareh izraža: a) čas: hkrati s; b) način in sredstvo: s, z, med, σὺν γήρᾳ v starosti, σὺν κραυγῇ s krikom, σὺν μεγάλῳ z veliko izgubo, drago, σὺν τοῖς φιλτάτοις αἱροῦμεν z najljubšim, s tem, da žrtvujemo najljubše, σὺν τῷ δικαίῳ pravično, σὺν τάχει hitro, σὺν τῇ ἀξίᾳ kakor se spodobi, σὺν τῷ σῷ ἀγαθῷ na (v) tvojo korist, σὺν δόξῃ slavno.

συν-άγω [pf. συνῆχα, ep. impf. σύναγον] I. act. in pass. 1. skupaj vozim, nosim, gonim, zganjam, spravljam vkup, zbiram, sklicujem, kličem τινά, τί; a) sprejemam gostoljubno εἰς τὴν οἰκίαν in abs. NT; b) pobiram NT; c) nabiram, gubančim πρόσωπον. 2. tesnim, zožujem, potegujem skupaj, zagradim, omejujem, združujem; ἀνθρώπους εἰς κηδείαν sklepam med ljudmi zakone. 3. a) vnemam, začenjam Ἄρηα, πόλεμον, ἔριδα; b) sestavljam, pišem o čem. II. med. in pass. 1. zbiram se, shajam se, zadevam skupaj, sestajam se. 2. vlačim si vkup, tesnim se, ožim se, bližam se. 3. sprejmejo me, sprejet sem.

συν-αιρέω [gl. αἱρέω, aor. ep. σύνελον] 1. zgrabim, vkup vzamem, pograbim, poberem χλαῖναν; povzamem, posnamem; pren. razumem, (ὡς) συνελόντι (εἰπεῖν) da na kratko povem (povzamem), skratka, kratko in malo, z eno besedo, ξυνελὼν λέγω, φημί povzamem (povem) kaj na kratko (z nekoliko besedami). 2. a) pograbim, napadem νόσος; b) osvojim skupno s kom, pomagam osvojiti Σύβαριν, πόλιν; c) popolnoma premagam, uničim, starem, zmečkam, razrušim ὀφρῦς, τὰ τῶν Ἀθηναίων; d) odtrgam, poberem.

συν-εκτέον (adi. verb. od συνέχω) treba je vkup držati.

συν-ελαύνω [gl. ἐλαύνω; ep. pr. inf. συνελαυνέμεν, aor. συνέλασσα] 1. trans. a) zganjam, znašam, gonim vkup, ὀδόντας stiskam zobe; b) dražim, ščuvam na boj θεοὺς ἔριδι; c) pritiskam, priganjam, opominjam, εἰς εἰρήνην mirim; d) ἔγγιστα θανάτου spravljam v največjo (smrtno) nevarnost; pass. prihajam v nevarnost. 2. intr. trčim skupaj (sovražno), borim se, snidem se v boju, sprem se, spopadem se ἔριδι.

συν-έχω [gl. ἔχω; ep. impf. σύνεχον, pf. συνόχωκα] I. act. 1. trans. a) skupaj držim δύναμιν, vežem τὰ ὀστᾶ, obdajam, oklepam κίων οὐρανία, ὦτα zatisnem ušesa NT; b) obdržim (imam) pod orožjem στράτευμα, imam v redu, krotim, brzdam εἰρεσίας, držim trdno (ujetega) NT; c) priganjam, izpodbujam ἀγάπη τινά NT; d) stiskam ὄχλος NT; e) obdržim, ohranim, obvarujem μέλαθρον, κόσμον, δώματα; subst. τὸ συνέχον glavna stvar, družilna vez. 2. intr. ep. vežem se, skupaj se držim ὀχῆες; pf. συνοχωκὼς ἐπί τι zožen proti čemu. II. pass. 1. vkup se držim, sem tesno zvezan, držim se česa, τροχοί obtičim. 2. kroti (stiska) me kdo, πατρὶ συνέχομαι oče me strahuje; pos. muči (stiska, tare) me kaj, νόσῳ sem bolan, φόβῳ bojim se, strah me je, δίψῃ sem žejen, πυρετῷ muči me mrzlica, αἰχμῇσι napadajo me s sulicami, ἐκ τῶν δύο συνέχομαι dve čuvstvi gospodujeta nad menoj NT; πῶς συνέχομαι kako bridko mi je NT. 3. imam opraviti s čim, (resno) se bavim s čim τινί, ἔν τινι, τῷ λόγῳ (neprestano) trdim NT.

συν-νάσσω [aor. pt. συννάξας] ion. stiskam, tlačim, pham vkup, zbijam.

σύσπαστος 2 kar se da vkup potegniti.

συ-σπάω vlečem vkup, sešivam.

συ-στέλλω 1. a) skupaj postavljam, zlagam, skladam, sestavljam, urejam; b) pokrivam, zagrinjam NT. 2. a) skupaj vlečem, spenjam ἱστία, pošiljam vkup, krčim, omejujem, prikrajšujem, zmanjšujem, slabim; pass. omejujem se, pritrgujem si; stisnem se, sključim se, skrivam se; b) ponižujem, uklonim; c) vkup zganjam, zapodim εἰς τὰ τείχη.

συ-στρέφω 1. act. hkrati vrtim, zvijam, vkup vlačim, zbiram NT, združujem, stiskam, sklepam (skupaj). 2. pass. sklepam se, združujem se, zbiram se, ῥῆμα συνεστραμμένον krepka in jedrnata beseda.

сапог m škorenj;
валяные сапоги (lj.) klobučevinasti škornji;
два сапог га – пара iste vrste ptiči vkup lete;
в сапогах ходить (zast.) težko se dobi