Franja

nízek (-zka -o)

A) adj.

1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura

3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti

6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile

obtôžba (-e) f accusa; jur. accusa, imputazione, incriminazione; querela:
podla obtožba un'accusa vile
pod obtožbo in stato di accusa
ovreči, umakniti, vložiti obtožbo respingere, ritirare, sporgere un'accusa, una querela
oprostiti koga obtožbe prosciogliere (qcn.) dall'accusa di

ogáben dégoûtant, rebutant; abominable, détestable, exécrable; écœurant, répugnant, répulsif, nauséabond, nauséeux ; (moralno) odieux; hideux; ignoble, ignominieux, infâme, odieux, vil ; (o postopku) bas ; (o knjigi) infect ; (o izgledu, človeku) hideux, scélérat

ogabna kleveta odieuse (ali vile) calomnie ženski spol

pahljáčast (-a -o) adj.

1. simile a ventaglio; a ventaglio; agr.
pahljačaste vile raspo

2. bot.
pahljačasti javor acero palmato (Acer palmatus)
pahljačasta palma corifa (Corypha)

pôdel bas, vil, vilain, infâme, ignoble, abject, mesquin, lâche

podel atentat un lâche attentat
podla duša âme ženski spol basse (ali vile)
podla kramarska duša âme vénale et basse
podla izdaja trahison ženski spol infâme
podlo maščevanje basse vengeance
podel moški, fant un type dégoûtant (ali ignoble), familiarno vache ženski spol
podlo obnašanje conduite ženski spol ignoble
podel zločin crime moški spol infâme
podlo ravnati user de lâches procédés
zagrešiti podlo dejanje commettre une bassesse (ali une vilenie, une infamie)

rázsoha (drevesna rogovila) fork, crotch

rázsohae pl (senene vile) fork, pitchfork

rojenica samostalnik
1. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ sorstündérMladenke so jo obstopile in ji povedale, da so vile rojenice, ki napovejo novorojencem življenje. ▸ A fiatal nők körbeállták, és elmondták neki, hogy sorstündérek, akik a gyermek születésekor megjövendölik, milyen élet vár rá.
Sopomenke: sojenica

2. literarno (o darovih, talentih ali usodi) ▸ tündér
Miroslava so rojenice obdarile s številnimi talenti. ▸ Miroslavot a tündérek számos képességgel áldották meg.
Vile rojenice so mu namenile dolgo, uspešno in plodno življenje. ▸ A sorstündérek hosszú, sikeres és gyümölcsöző életet jövendöltek neki.
Sopomenke: sojenica

senén hay(-)

senéna kop(ic)a hayrick, haystack, haymow
senéne vile hay fork, pitchfork
senén (senski) nahod hay fever

senén de(s) foin(s)

senena košnja fenaison ženski spol, fauchaison ženski spol
senene grablje râteau moški spol à faucher, fauchet moški spol
senena kop(ic)a meule ženski spol (ali tas moški spol) de foin
senena (ali senska) mrzlica fièvre ženski spol des foins
seneni nahod rhume moški spol des foins
senene vile fourche ženski spol à faner (ali à foin)

senén (-a -o) adj. di fieno, per il fieno, fienaio:
seneni voz carro di fieno, da fieno
senene vile forcone da fieno, forca fienaia
med. seneni nahod raffreddore da fieno

senén de(l) heno

seneni nahod catarro m estival, fiebre f de heno
senene vile horca f de heno, horquilla f, (lesene) bieldo m
senena kop(ic)a hacina f (ali montón m) de heno
senene grablje rastro m

senen|i [é] (-a, -o) Heu- (vile die Heuforke, die Heugabel)
seneni voz der Heuwagen
figurativno ogniti se s senenim vozom einen großen Bogen machen (um)

sen|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) das Heu
… za seno Heu-
(nakladalnik der Heulader, obračalnik der Heuwender, vile die Heugabel, spravljalnik die Heuerntemaschine, stiskalnica die Heupresse, sušilo der Heureuter, voz der Heuwagen)
kositi/delati seno Heu machen
figurativno iskati šivanko v senu eine Stecknadel im Heuhaufen suchen
rastlinstvo, botanika grško seno (triplat) der Bockshornklee, das Griechisch-Heu

svinjaríja swinishness, piggishness, filthiness, filthy (ali dirty) state; dirty mess; (besede) foul language (ali talk), obscenity; obscene (ali indecent) talk, filth

(postopek) svinjaríja vile treatment (behaviour)

víla¹ (-e) f villa:
arhit. Paladijeve vile le ville palladiane

víti¹ (víjem)

A) imperf.

1. torcere, attorcigliare:
od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

2. avvoltolare, avvolgere

3. girare; torcere:
ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

4. intrecciare:
dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

5. affliggere, tormentare:
protin ga vije è afflitto dalla gotta
impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

B) víti se (víjem se) imperf. refl.

1. contorcersi, torcersi:
viti se v krčih spasimare

2. snodarsi, serpeggiare:
steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

3. pren. (širiti se) diffondersi:
iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

4. accartocciarsi, arricciarsi:
koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano

zakáj

1.

zakáj? why?, for what reason?
zakáj ne? why not?
ne vedeti zakáj not to know why

2. (kajti) for

odločili so se ostati doma, zakáj bilo je grdo vreme they decided to stay at home, for the weather was vile