Franja

set up prehodni glagol
(pokonci) postaviti, zgraditi, ustanoviti; dvigniti (hrup); povzročiti, izzvati, ustvariti; odpreti (trgovino)
figurativno postaviti (koga) na noge; ozdraviti, spraviti na noge (bolnika); postaviti na vidno mesto, poudariti; uvesti (modo); imenovati (kandidate); oskrbeti, založiti (with z)
montirati (stroj), postaviti (šotor); naščuvati (against proti)
tisk postaviti; predložiti, postaviti (teorijo)

to set up a new society ustanoviti novo družbo
to set up a claim pravno postaviti zahtevo
to set up a cry (a shout) zavpiti, zakričati
he set up as a grocer odprl je špecerijsko trgovino
to set up a MS tisk (po)staviti rokopis
I am well set up with books dobro sem oskrbljen (založen) s knjigami
to set up a statue postaviti kip
his help set me up again figurativno njegova pomoč me je zopet spravila na noge
to set up for o.s. osamosvojiti se
to set up for hoteti veljati za, hoteti biti
I don't set up for a purist (a moralist) ne maram biti purist (moralist)

Sichtbereich, der, vidno polje

Sichtfeld, das, vidno polje

videoleso

A) agg. med. vidno prizadet

B) m (f -sa) med. vidno prizadeta oseba

visualize [vízjuəlaiz] prehodni glagol
napraviti vidno; predočiti, predstavljati si, zamisliti si (v duhu), ustvariti si sliko (česa)
neprehodni glagol
postati viden; delati si predstave

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

apparent, e [aparɑ̃, t] adjectif očiten, (oči)viden; navidezen, dozdeven, varljiv

sans cause apparente brez vidnega (pravega) razloga
contradictions féminin pluriel apparentes navidezna nasprotja
porter ses décorations d'une manière apparente ostentativno, posebno vidno nositi svoja odlikovanja

astronomski pridevnik
1. (o opazovanju zvezd) ▸ csillagászati, asztronómiaiDanes tudi vemo, da so različni astronomski dogodki že od nekdaj napovedovali spremembe na Zemlji. ▸ Ma már azt is tudjuk, hogy a különböző csillagászati események mindig is előre jelezték a Földön bekövetkező változásokat.
Daljnogled je uporabljal tudi Galileo Galilei pri svojih astronomskih opazovanjih. ▸ Galileo Galilei is távcsövet használt csillagászati megfigyeléseihez.
Schmidtova kamera, znana tudi kot Schmidtov teleskop, je katadioptrični astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z zmanjšano aberacijo. ▸ A Schmidt-kamera, más néven Schmidt-teleszkóp egy katadioptriás csillagászati távcső, amely széles látómezőt biztosít csökkentett aberrációval.
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije. ▸ A Catherine Wolfe Bruce Aranyérem a Csendes-óceáni Csillagászati Társaság által évente odaítélt tudományos díj a csillagászatban elért kiemelkedő életműért.
Povezane iztočnice: astronomska enota, astronomski koledar, astronomska jesen, astronomska pomlad, astronomska zima, astronomsko poletje, astronomska navigacija

2. (zelo visok) ▸ csillagászatiPredvsem slovenski izdelki so dosegali astronomsko nizke cene. ▸ Különösen a szlovén termékek árai voltak rendkívül alacsonyak.
Tu raste najboljši tobak na Kubi, znamenite cigare dosegajo astronomske cene. ▸ Itt terem Kuba legjobb dohánya, a híres szivarok csillagászati árakat érnek el.
Za različne stave je bilo v letu dni vplačanih astronomskih 500 milijard dolarjev. ▸ A különböző fogadásokra egy éven belül csillagászati 500 milliárd dollárt fizettek be.
Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. ▸ Egyre több bérbeadó ad ki lakásokat turistáknak, és a hosszú távú bérleti díjak csillagászati összegeket tesznek ki.
Sopomenke: oderuški

Bik samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ BikaOzvezdje Bik - Taurus je pri nas zvečer vidno od novembra do marca. ▸ A Bika–Taurus csillagkép nálunk novembertől márciusig látható esténként.
Rakova meglica v ozvezdju Bika je ostanek supernove, ki so jo opazili leta 1054. ▸ A Rák-köd a Bika csillagképében egy szupernóva maradványa, amelyet 1054-ben fedeztek fel.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ BikaVpliv Sonca v Biku bo prinesel željo po izkazovanju nežnosti. ▸ kontrastivno zanimivo A Nap hatása a Bika jegyében a gyengédség kimutatása iránti vágyban mutatkozik meg.
Po sončnem horoskopu ima Luno v znamenju Bika. ▸ A naphoroszkóp szerint a Holdja a Bika jegyében áll.

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

bìljega ž (ijek.), belega ž (ek.)
1. gl. biljeg
2. usoda: nemoj bježati od svoje -e
3. rok, termin: Crnogorci njemu vjeru daju, i -u
4. stati na -u biti pripravljen za boj, za tekmovanje; izići na -u priti na kraj dvoboja, tekmovanja; ostaviti svoju -u pustiti za seboj vidno sled

campo m

1. njiva, polje:
un campo di grano žitno polje
arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
la pace dei campi mir podeželskega sveta

2. polje:
campo petrolifero naftno polje
campo diamantifero diamantno polje
campo semantico jezik semantično polje

3.
campo sportivo športno igrišče
campo da gioco igrišče
campo di tennis teniško igrišče
campo di sci smučišče
campo d'aviazione letališče
campo di fortuna pomožno pristajališče
campo di tiro voj. poligon

4. tabor, taborišče:
mettere, piantare il campo utaboriti se
ospedale da campo poljska bolnišnica
campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
campo profughi begunsko taborišče
campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
campo di concentramento koncentracijsko taborišče
campo di stermini taborišče smrti

5. voj. polje, bojišče:
campo di battaglia bojišče, bojno polje
scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
campo minato minsko polje
campo di Marte vežbališče

6. pren. priložnost, možnost:
avere campo (di) imeti možnost
avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

7. teren:
campo di neve smučišče, smučarski teren
sul campo na terenu

8. fiz., elektr. polje:
campo vettoriale vektorsko polje
campo elettrico električno polje
campo magnetico magnetno polje
campo gravitazionale gravitacijsko polje
campo visivo vidno polje
campo d'immagine slikovno polje

9. film plan:
campo medio drugi plan
campo lungo tretji plan

10. polje, področje:
il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje

compose [kɔmpóuz] prehodni glagol
sestaviti, sestavljati; spisati, uglasbiti; (po)miriti; pripraviti, pripravljati se; urediti, urejati; (po)staviti (tisk)

to compose o.s. pomiriti, sprijazniti se
to compose one's countenance vidno se umiriti
to compose o.s. to sleep spraviti se spat
to compose one's thoughts zbrati misli
to compose a quarrel poravnati spor

crecer [-zc-] (z)rasti, naraščati, množiti se

crecer hacia abajo (ironično) pešati, pojemati, propadati
crecer por momentos vidno rasti
sentir crecer la hierba slišati travo rasti
crece la tarde popoldan pojema
la mala hierba crece mucho kopriva ne pozebe
crecerse rasti; Am predrzniti se

cut^*2 [kʌt]

1. prehodni glagol
(od)rezati, (od)sekati, (pri)striči, rezbariti, (po)kositi, (po)žeti; (na)brusiti; gravirati, vrezovati; (pri)krojiti; skopiti, kastrirati; zbosti, zbadati; prizadeti; tepsti, bičati
figurativno izogniti, izogibati se, ne pozdraviti; zmanjšati, znižati; odložiti; izpustiti, opustiti

2. neprehodni glagol
rezati, sekati; zbadati; žeti, kositi
sleng zbežati, ucvreti, pobrisati jo; privzdigniti (karte)

to cut after s.o. letati za kom
to cut at s.o. udariti koga (z mečem); figurativno prizadeti koga
that cuts both ways to govori za in proti
figurativno to cut one's cable umreti
to cut capers (ali didoes) prevračati kozolce; smešne uganjati, norce briti
to cut cards privzdigniti karte
to cut s.o.'s claws pristriči komu kremplje
to cut and come again dvakrat si odrezati
to cut and contrive varčno gospodariti
to cut (dead) ne pozdraviti, ignorirati
to cut dirt, to cut it, to cut one's lucky (ali stick, sticks) popihati jo
to cut a dash zbujati pozornost
to cut a figure (ali splash, show, flash) imeti vlogo, postavljati se na vidno mesto
to cut it fine premalo časa si vzeti; natanko preračunati
figurativno to cut one's fingers opeči se
to cut the ground under s.o.'s feet pokvariti komu načrte
to cut free osvoboditi
to cut to the heart globoko prizadeti
sleng to cut no ice ne imeti vpliva
to cut it (ali the matter) short na kratko, skratka
cut it! molči(te)!
figurativno to cut the knot odločno rešiti vprašanje
to cut a loss odreči se, sprijazniti se z izgubo
to cut one's profits žrtvovati svoj dobiček
to cut the painter pretrgati stike
to cut the record potolči rekord
to be cutting one's teeth dobivati zobe
to cut one's own throat samemu sebi škodovati
to cut to usmeriti kam
to cut one's wisdom teeth (ali eyeteeth) spametovati, izučiti se
to cut the price znižati ceno

Devica samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ SzűzOzvezdje Devica – Virgo je pri nas zvečer vidno od marca do julija. ▸ A Szűz – Virgo csillagkép nálunk márciustól júliusig látható.
Mars v januarju potuje skozi ozvezdje Device. ▸ A Mars januárban áthalad a Szűz csillagképen.

2. v krščanstvu (o Jezusovi materi) ▸ Szűz, Szűzanya
Na kamnitem oltarju je lesena Marijina podoba; v naročju Devica drži Jezusa, nad njima pa bedi Bog Oče. ▸ A kőoltáron egy fából készült képen a Szűzanya látható, amint karjában tartja Jézust, és az Atyaisten vigyáz rájuk.
Povezane iztočnice: Devica Marija

dimagrare

A) v. tr. (pres. dimagro) sušiti:
dimagrare un terreno narediti zemljišče nerodovitno

B) v. intr. hujšati, omršaveti, postajati suh:
dimagrare a vista d'occhio vidno hujšati
dimagrare come un chiodo postati suh kot trska

dojémanje (-a) n comprensione, intendimento; percezione:
slušno, vidno dojemanje comprensione uditiva, visiva
čustveno, intuitivno, miselno dojemanje comprensione affettiva, intuitiva, intellettuale
dojemanje glasbe comprensione della musica

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

évidence [evidɑ̃s] féminin očitnost, jasnost, gotovost, razvidnost, nazornost; jasna stvat

en évidence vidno, očitno
de toute évidence očividno, očitno, prav gotovo
démontrer à l'évidence que jasno dokazati, da
c'est l'évidence même to je jasno ko beli dan
être en évidence biti, ležati na dlani
mettre en évidence pokazati, pojasniti, razjasniti, dokazati; poudariti, podčrtati
se mettre en évidence zbuditi pozornost
se rendre à l'évidence pustiti se prepričati, uvideti