Franja

sevērus 3, adv. -ē

1. (v blagem pomenu) resnoben, resen, umirjen, zastáven, vesten, strog, nepopustljiv, natančen (naspr. blandus, clemens, comis, indulgens, iocosus); PL., TER., LUCR., PLIN. idr., fortis, iustus, severus, gravis; hae sunt regiae laudes CI., homo et sapiens et sanctus et severus CI., Tubero vitā severus CI., neque (sc. potest) severus esse in iudicando, qui alios in se severos esse iudices non vult CI., familia cum ad ceteras res tum ad iudicandum severissima CI., eius legis severi custodes CI., severus consul L., eques O., Cures severae V., haec severus te palam laudaveram H., severi patres H., iuvenes Q., senes severiores CAT., severe aestimare lites, non satis severe decernere, severe secernere voluptatem a bono CI., severe seducere aliquem (naspr. familiariter atque hilare amplexari) CI. EP., severe vindicare mortem alicuius S., diligenter severeque domesticam disciplinam regere SUET., severe vetare, severe uti iudicio Q., severius adhibere aliquem CI. EP., severius scribere ad aliquem C., severius agere T., severius coërcere matrimonia IUST., severius increpare GELL., severissime contemnere voluptates CI., severissime exacta aetas CI., nihil umquam nisi severissime fecit CI., severissime dicere ius SUET.; subst. m.: nimiumque severus (sc. in se ipsum) assidet insano H.; v pl. = resnobneži, resnobniki, filístri: adimam cantare severis H., at vos hinc abite, lymphae vini pernicies, et ad severos migrate CAT.; metaf. (o stvareh): frons PL., O., supercilium O., vultūs O., STAT., qui vultus quo severior est ... hoc ... CI., pectoris esse severi O. srca, ki ne pozna ljubezni, vita O., quod ego dixi per iocum, id eventum esse et severum et serium PL., iudicia severa CI., iudicia severiora Q., sententiae graves et severae CI., imperia severiora CI., imperii severissimi vir L., lex severa O., VELL., res N., res severissima CI.; subst. sevēra -ōrum, n resne reči (zadeve, stvari): linque severa! H.; toda: austera illa severaque PLIN. IUN. oni resnobno in strogo govorjeni govori (naspr. haec dulcia blandaque); acc. n. sg. adv. (= sevērē): nunc severum vivitur PRUD.

2. occ. (v negativnem pomenu) oster, trd, trdosrčen, neusmiljen, krut, divji, hud, strašen, osoren, silovit, ljut: Neptunus saevus severusque PL., qui perindulgens in patrem, idem acerbe severus in filium CI., Eumenidum turba PR., in socios severe ac vehementer est vindicatum CI.; pesn. metaf. = grozen: voluisti istuc severum facere? PL., Furias amnem severum Cocyti metuet V., uncus H., severae Musa tragoediae H., fidibus voces crevere severis H., voltis severi me quoque sumere partem Falerni? H. trpkega, hiemis PS.-Q. (Decl.), severa silentia nocti LUCR. – Kot nom. propr.

I. Sevērus -ī, m Sevêr, rimski priimek, npr.

1. Cornelius Severus Kornelij Sever, Ovidijev prijatelj, epik iz Avgustovega obdobja: O., Q., SEN. RH.

2. T. Cassius Severus Tit Kasij Sever, rimski retor; živel je v času Avgusta in Tiberija: SEN. RH., Q., PLIN., T.

3. Septimius Sever Septimij Sever, po rodu iz Afrike, retor, Kvintilijanov sodobnik: Q., STAT.

4. Lucius Septimius Sever Lucij Septimij Sever, rimski cesar v letih 193–211 po Kr.: EUTR.

5. Aurelius Alexander Severus Avrelij Aleksander Sever, rimski cesar v letih 222–234 po Kr.: EUTR., LAMP. –

II. Sevērus mōns Sevêrska gora na Sabinskem vzhodno od Nurzije: V.

solícito skrben; vnet, marljiv, vesten; ustrežljiv

studieux, euse [stüdjö, z] adjectif marljiv, delaven, vesten, studiozen

élève masculin studieux marljiv učenec
de studieuses vacances študiju posvečene počitnice

true¹ [tru:]

1. pridevnik
resničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen
pravno zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla)
tehnično točen, pravilen (položaj); uravnotežen
biologija čiste rase

true to v skladu z
a true bill utemeljena in od porote potrjena obtožnica
true copy veren, točen prepis
true friend pravi, zvest prijatelj
true gold čisto zlato
true as gold (steel) zelo zvest
true heir (owner) zakoniti dedič (lastnik)
true to oneself zvest, dosleden sam sehi
true to life ve ren, realno prikazan
true to one's word (promise) zvest svoji besedi (obljubi)
true strength resnična moč
true to lype tipičen
is it true that...? je res, da...'?
(it is) true res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakor
true he is an artist res (vsekakor, resnično) on je umetnik
the same is true of isto vlja za
to come true uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)
to prove (to be) true izkazati se za resnično, za pravo

2. prislov
resnično; zares

to speak true govoriti resnico
to shoot true točno streljati; zadeti

3. samostalnik

the true (kar je) resnično (pravilno, točno)
in true pravilno, točno
out of true nepravilno, napačno, netočno

zdȕšan -šna -o vesten: -o vršiti službu

акура́тний прикм., natánčen prid., vésten prid.

вдумчивый poglobljen, vesten, temeljit

добросбвестный vesten, skrben

исполнительный izvršilen, izvršen; vesten, natančen;
исполнительная власть izvršna oblast

исправный pravilen, natančen, vesten; v dobrem stanju, brezhiben; (človek) na svojem mestu, zanesljiv

отчётливый jasen, natančen, vesten, pregleden

совестливый (tanko) vesten, občutljiv

со́вісний прикм., vésten prid.

спра́вний прикм., brezhíben prid., vésten prid., sposóben prid.

сумлі́нний прикм., vésten prid.

тщательный skrben, vesten, natančen

bureaucrate [bürokrat] masculin birokrat; péjoratif pisarniški uradnik; figuré samovoljen, dlakocepsko vesten uradnik

painstaker [péinzteikə] samostalnik
vesten delavec, delaven človek

pedante

A) agg. slabš. pedanten, dlakocepsko vesten, pretirano natančen

B) m, f

1. slabš. pedant, natančnež; dlakocepec, pikolovec

2. slabš. slep posnemovalec (klasikov)

pingelig pretirano vesten, tečen