Franja

težkó prislov heavily; badly; with difficulty; (komaj) hardly, scarcely

težkó delati to work hard, to toil, to toil and moil
težkó verjeti to be sceptical
on se težkó uči he is a backward student
težkó dostopen hard of access
težkó izpolnljiv difficult to carry out
težkó razumljiv difficult to understand
težkó verjeten hard to believe
težkó ranjen badly (ali severely) wounded
težkó dojemati, razume(va)ti to be slow on the uptake
težkó bolan dangerously ill
težkó oborožen heavily armed
težkó je zame I'm finding things hard
z njo je težkó (figurativno) she is hard to get on with
težkó mi je (reči) I find it hard (to say)
njemu je težkó ugoditi he is hard to please
težkó mi je pri duši it grieves me
težkó, da bo prišel he will hardly come, it's unlikely he'll come
težkó, da jo boš še kdaj videl you're unlikely to see her again

tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

trdno odločen firmemente decidido (za a)
trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
biti trdno prepričan estar firmemente convencido
trdno obljubiti prometer formalmente
postati trden consolidarse, afirmarse
trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
trdno spati fam dormir a pierna suelta
trdno verjeti creer firmemente
trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c

túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

verjet|en [é] (-na, -no)

1. (ki ga je domnevati/ugibati) wahrscheinlich

2. (ki mu kaže verjeti) glaubhaft, glaubenswürdig
| ➞ → verjetno

verováti (-újem) imperf., perf. glej verjeti

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

zares¹ [é] (v resnici)

1. wirklich; in der Tat

2. (po pravici povedano) ehrlich

3.
prav zares fürwahr, weiß Gott
čisto/prav zares so wahr ich lebe/hier stehe
zares! ehrlich!

4.
vzeti zares (verjeti) für bare Münze nehmen

zmotno prislov
(napačno) ▸ tévesenV drugem postopku pa je sodnica zmotno presodila, da je bila zahteva za njeno izločitev podana prepozno. ▸ A második eljárásban a bíró tévesen úgy ítélte meg, hogy a kizárása iránti kérelem késedelmes volt.Večina ljudi zmotno verjame, da so žirafe neme. ▸ Az emberek többsége tévesen azt hiszi, hogy a zsiráfok némák.
Tako ženske kot moški zmotno mislijo, da so naredili dovolj, če poskušajo ustreči partnerju. ▸ Mind a nők, mind a férfiak tévesen azt hiszik, hogy elegendő, ha megpróbálnak megfelelni a partnerüknek.
Pogosto britje ne pospešuje rasti dlak, kot so nekateri zmotno prepričani. ▸ A gyakori borotválkozás nem fokozza a szőr növekedését, ahogy azt néhányan tévesen hiszik.

zvézda étoile ženski spol , astre moški spol

Davidova zvezda étoile de David (ali juive)
filmska zvezda vedette ženski spol ali étoile (du cinéma, de l'écran), star ženski spol
jutranja zvezda, danica étoile du matin
morska zvezda (zoologija) étoile de mer, astérie ženski spol
nesrečna zvezda mauvaise étoile
peterokraka zvezda étoile à cinq branches (ali pointes)
zvezda severnica étoile polaire
zvezda stalnica étoile fixe
zvezda večernica étoile du soir
zvezda vodnica étoile polaire, Polaire ženski spol
z zvezdami posejano nebo ciel moški spol étoilé, ciel semé (ali parsemé, criblé) d'étoiles
zvezda se prižge (ugasne) une étoile apparaît, s'allume (pâlit, s'éteint)
biti rojen pod srečno (nesrečno) zvezdo être né sous une bonne (mauvaise) étoile
v zvezde koga kovati porter quelqu'un aux nues, faire le panégyrique de quelqu'un
zaupati svoji zvezdi, verjeti v svojo zvezdo avoir foi (ali être confiant) en son étoile

zvézda (-e) f

1. astr. stella, astro:
zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
zvezda repatica stella caudata, cometa
zvezda severnica stella polare
medičejske zvezde stelle medicee

2. (lik s koničastimi kraki) stella:
peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

3. polit., voj. stella:
rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
Davidova zvezda la stella di Davide
general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

7. obrt. ricamo stellato

8. elektr. collegamento a stella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)

zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m

danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas