Franja

izgóvor (-a) m

1. scusa; pretesto:
iskati, izmisliti si izgovor cercare, inventare scuse
jalov, prazen izgovor scusa banale

2. pronuncia
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

izmísliti si (-im si) | izmíšljati si (-míšljam si) perf., imperf. refl.

1. escogitare, trovare:
izmisliti si potegavščino escogitare uno scherzo
morda stvar ni resnična, a si jo je dobro izmislil se non è vera è ben trovata

2. inventare (scuse)

3. pren. venire in mente, pensare

júdovski juif; judaïque

judovska mestna četrt quartier moški spol juif, ghetto moški spol
judovska vera religion ženski spol juive
judovski zakon loi ženski spol judaïque

júdovski (-a -o) adj. geogr. giudeo, giudaico, ebreo:
judovska četrt quartiere ebreo, ghetto
judovska vera religione ebrea, giudaismo
judovska zvezda stella di Davide
bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)

kamnít (-a -o) adj.

1. di pietra; lapideo:
kamnit obod (vodnjaka) vera (di pozzo)
kamnit tlak acciottolato
rel. kamnito korito pila

2. sassoso, sasseo, pietroso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kamnit svet masseto
grad. kamniti blok massello
metal. kamniti kalup pretella
kamniti pomol risalto
arhit. kamniti stebrič balaustro
alp. kamnita grba rognone
kamnita cesta sassaia

kampánja (-e) f

1. pren. campagna; crociata:
volilna kampanja campagna elettorale
kampanja proti mamilom crociata contro la droga
uprizoriti pravo kampanjo (gonjo)
proti komu inscenare una vera campagna contro qcn.

2. redko (kmetijsko delo, dejavnost v določenem času) campagna:
sladkorna kampanja campagna delle barbabietole

katóliški catholique

katoliška Cerkev l'Église ženski spol catholique
katoliška vera la religion (ali la foi) catholique

katóliški (-a -o) adj. rel. cattolico:
katoliška cerkev chiesa cattolica
katoliška vera religione cattolica, cattolicesimo
katoliški duhovnik sacerdote cattolico

kóla (-e) f bot. cola (Cola vera)

kristjánski chrétien

kristjanska vera religion ženski spol chrétienne

krív (krivda) guilty, culpable, guilt-stained; (zvit, nevaren) curved, deformed, distorted, crooked, bent

po krivem falsely
krívi bogovi idols pl
krív prerok a false prophet
kríva prisega perjury, false oath
kríva vera misbelief, erroneous belief, heresy
kdo je krív? who is to blame?, whose fault is it?
jaz nisem krív it is not my fault, I am not to blame
biti krív to bear the blame, to be to blame, to be at fault
on ni čisto nič krív he is quite blameless
tega so kríve okoliščine this is due to (ali owing to) circumstances
sam si je krív (= prav mu je) serves him right
bil je po krívem obsojen he was unjustly condemned
po krívem priseči to commit perjury, to perjure oneself
priznati se za krívega to plea gullty
spoznati za krívega to find someone guilty
biti spoznan za krívega to be found guilty (za of)
zaiti na kríva pota to go astray, to leave the straight and narrow, to take the wrong turning, to go wrong

krív courbe, (re)courbé, tordu, de travers, tortu(eux), sinueux ; (napačen) faux, erroné ; (česa) coupable, fautif

krive noge jambres torses (ali de travers, arquées)
kriv nos nez tordu (ali de travers, recourbé)
krivo pričevanje faux témoignage
kriva prisega parjure moški spol, faux serment
kriva vera hérésie ženski spol, croyance erronée
po krivem faussement, à tort, injustement
kdo je kriv? à qui la faute?
biti kriv être coupable
jaz nisem kriv ce n'est pas ma faute
priznati se za krivega s'avouer (ali se reconnaître) coupable, avouer sa faute (ali culpabilité)
proglasiti koga za krivega déclarer quelqu'un coupable, condamner quelqu'un
razmere so krive les circonstances en sont la cause
biti kriv zločina se rendre coupable d'un crime
zaiti na kriva pota quitter le bon chemin, s'égarer, se fourvoyer

krív (-a -o)

A) adj.

1. curvo, ricurvo, storto, torto; adunco, sghimbescio:
kriva črta (linea) curva
kriva sablja spada ricurva, scimitarra
kriv nos naso adunco
krive noge gambe storte, a x

2. reo, colpevole:
kriv nesreče colpevole della disgrazia
sam si je kriv è colpa sua
jur. spoznati koga za krivega dichiarare qcn. colpevole, reo

3. jur. falso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kriva prisega spergiuro
širiti krive nauke insegnare il falso
kriva vera eresia
krivi preroki falsi profeti
pren. hoditi po krivih potih traviarsi
pren. učiti krivo vero divulgare idee sovversive
pren. kriv pogled sguardo bieco

B) krívi (-a -o) m, f, n
po krivem dolžiti accusare ingiustamente

krív (ukrivljen) corvo, curvo, curvado, tortuoso, torcido, ganchudo ; (nepravi) falso, erróneo, incorrecto ; (nenedolžen) culpable

krive noge piernas f pl torcidas
kriv nos nariz f torcida (ali ganchuda)
kriva prisega perjurio m
krivo pričevanje (jur) falso testimonio m
kriva vera herejía f
po krivem falsamente, (krivično) injustamente
po krivem priseči jurar en falso, perjurar
kdo je kriv? ¿quién es culpable?
biti kriv (jur) ser culpable
biti kriv za kaj, česa tener la culpa de a/c
biti kriv zločina hacerse culpable de un crimen
priznati se za krivega declararse culpable, reconecer su culpa
proglasiti koga za krivega pronunciar veredicto de culpabilidad contra alg
zaiti na kriva pota (fig) desviarse, descarriarse

krščánski chrétien

krščanske cerkve les Églises chrétiennes
krščanska vera religion ženski spol chrétienne
krščansko živeti vivre chrétiennement (ali en bon chrétien), mener une vie chrétienne

krščánski (-a -o) adj. rel. cristiano:
krščanska cerkev chiesa cristiana
krščanska vera religione cristiana
polit. krščanski socialist cristiano-sociale

ljubézen (-zni) f

1. amore:
ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
petošolska ljubezen primo amore
ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

2. amore, affetto:
bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
ljubezen do živali amore per gli animali

3. ljubezen do amore di, passione per:
ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

4. (dobri odnosi) amore:
ljubezen do bližnjega amore del prossimo
evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
rel. ljubezen do Boga amore di Dio
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
PREGOVORI:
ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
ljubezen je slepa l'amore è cieco
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore

lúč (-í) f

1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente

mnogoboštvo samostalnik
religija (vera v več bogov) ▸ többistenhit
Sopomenke: politeizem

monoteističen pridevnik
(o veri) ▸ monoteista, egyistenhívő