Franja

Zadetki iskanja

  • culte [kült] masculin čaščenje (Boga), bogoslužje; kult; obred; vera; protestantski verski obred; oboževanje, pretirano občudovanje

    culte du feu, des morts kult ognja, mrtvih
    culte des personnalités kult osebnosti
    liberté féminin des cultes verska svoboda
    avoir le culte de l'argent oboževati denar
    changer de culte spremeniti vero
    rendre, vouer un culte à quelqu'un častiti koga
  • culto m

    1. vera; veroizpoved:
    libertà di culto verska svoboda

    2. bogočastje; bogoslužje

    3. pren. čaščenje; kult:
    culto dell'amicizia kult prijateljstva
    culto della personalità polit. kult osebnosti; pren. pretirana skrb
  • dȋn dína m (t. din, ar.) vera (muslimanska): dina mi! pri moji veri!
  • faith [feiɵ] samostalnik (in)
    zaupanje; zvestoba; vera, veroizpoved; dana beseda, obljuba

    bad faith neodkritost, nepoštenost, verolomnost
    by my faith pri moji veri
    to have (ali put) faith in s.th. zaupati v kaj
    in faith, upon my faith častna beseda, zares
    to break faith with prelomiti obljubo komu, besedo snesti
    in good faith v dobri veri, pošteno, častno
    to keep faith biti mož beseda
    to pin one's faith (to; ali on) popolnoma se zanesti
    Punic faith izdajstvo
    to plight (ali pledge) one's faith dati besedo, obljubiti
    pravno in faith whereof v potrdilo česar
  • fay2 [fei] samostalnik
    arhaično vera

    by my fay! pri moji veri!, častna beseda!
  • fe ženski spol vera (en v), zaupanje, zvestoba, obljuba; overitev, potrditev

    fe de bautismo krstni list
    fe católica katoliška vera
    fe de erratas seznam tiskarskih napak
    fe de matrimonio poročni list
    fe púnica besedolomnost
    fe de soltería samski list
    buena fe poštenost; lahkovernost
    mala fe nepoštenje, nezvestoba
    digno de fe verodostojen
    profesión de fe veroizpoved
    dar fe verjeti, za resnico imeti; odobriti, jamčiti
    dar fe de potrditi, izpričati, overiti
    estar en fe de que biti prepričan, da
    haber fe potrditi, veljati kot dokaz
    obrar de buena fe ravnati v dobri veri
    prestar fe verjeti
    tener fe (en) imeti zaupanje (v)
    a fe resnično, res
    a fe de caballero na častno besedo
    a fe mía, por mi fe pri moji veri
    a buena fe, de fe gotovo, nedvomno
    de buena fe pošten, zvest
    de mala fe zvijačen, sleparski
    en fe de po, zaradi
    en fe de lo cual... v potrditev tega ...
  • f knjižno (fede) vera
  • fēde f

    1. vera, verovanje:
    avere fede nel progresso verovati v napredek
    prestar fede all'astrologia verjeti v astrologijo

    2. relig. vera:
    la fede cristiana krščanska vera

    3. prepričanje (politično, filozofsko):
    fede democratica demokratično prepričanje

    4. zaupanje:
    aver fede nel trionfo della tecnica zaupati, biti prepričan v zmago tehnike
    uomo di buona fede pošten človek, dobronameren človek
    agire in buona, in mala fede dobronamerno, zlonamerno ravnati

    5. zvestoba, poštenost:
    fede coniugale zakonska zvestoba
    mantenere fede alla parola data držati besedo
    tener fede ai patti držati se dogovorjenega
    dar fede obljubiti

    6. poročni prstan

    7. potrdilo:
    far fede potrditi
    fede di battesimo krstni list
  • fidēs2 -eī, f (fīdere; glede na kratkost vokala i v fides prim. gr. πίθεσθαι poleg πείθω).

    I.

    1. zaupanje, vera: fide … vestra fretus Ci., quod mihi cum fide semel impositum est Ci., cum plena fide O., cum fide audiebatur T. s pohvalo, nec vana fides genus esse deorum Ci. ni prazna vera (domneva), fidem habere Ter., Col. verjeti, vero imeti, res fidem habuit O., alicui ali alicui rei fidem habere ali tribuere, komu, čemu verjeti, — vero dati, — zaupati: testibus ali Gabinii defensioni fidem habere Ci., cum eis sive creditur sive fides non habetur Ci., testimonio fidem tribuere Ci., tako tudi alicui rei fidem adiungere Ci. ali (pesn.) ferre V. ali — addere L., O., T., Amm. ali admittere Cl.; (alicui) fidem facere (komu) kaj verjetno narediti, — zaupanje (vero) vzbuditi, prepričati ga: lacrimae fecere fidem O., quoniam vita viri fidem non faciebat Ci., aptum quiddam ad fidem faciendam Ci. nekaj prepričevalnega, tibi fidem faciemus nos ea suadere, quae … Ci.; v pass.: aliquamdiu fides fieri non poterat C. se (mu) ni moglo verjeti, vix fides facta est N. komaj (stežka) se je dalo narediti verjetno; fidem rei negare, fidem rei eripere O. ali fidem rei demere T. ali fidem detrahere Plin. iun. ali fidem abrogare Suet., fidem alicuius rei non capere Sen. tr. komaj verjeti, citra fidem T., ultra fidem Suet., propter fidem decepta Ter. po zlorabi zaupanja, per fidem fallere Ci. ali per fidem decipere, per fidem violare L. z zlorabo zaupanja; od tod kot jur. t. t. bona fides dobra vera, kakršne je kdo glede na pravno razmerje, naspr. mala fides zla vera = zavest krivičnosti pravn. razmerja: bonae fidei emptor, bonā ali malā fide emere, possidere Icti.

    2. occ.
    a) vera, up(anje), zaup(anje) = kredit: res et fides Pl. ali res fidesque S. gotovina in kredit, homo sine re, sine fide, sine spe Ci., res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., haec fides cum illis pecuniis cohaeret Ci., fides de foro sublata est, fidem removere Ci., scimus Romae solutione (izplačila) impeditā fidem concidisse Ci., eam pecuniam huius fide sumpsit Ci. na njegovo ime, cum fides totā Italiā esset angustior C., fidem moliri L. labefactā iam fide Suet.; metaf.: segetis certa fides meae H. povračilo, obrodek, fallax unius anni fides Plin. iun. spodletelo upanje.
    b) krščanska vera: f. Christianorum, ministri verae … fidei pozni Icti.

    3. meton. zvestoba, zvestost, poštenost, vestnost, vestno izpolnjevanje dolžnosti, odkritosrčnost: iustitia in rebus creditis nominatur fides Ci., homo spectatā fide, homo summa fide praeditus Ci., homo magnā fide, homo … sine ulla religione ac fide N., f. antiqua Ci. ali prisca V. starorimska, adductus sum fide, ut … onus hoc susciperem Ci., f. erga plebem ali vetus erga populum Rom. f. Ci. zavezniška zvestoba = fides socialis L., qui fidem suam semper praestiterunt Ci. so izkazali, ohranili, fidem meam praestabo (bom izkazal) Ci., cum fide defendere Ci. ali agere L. zvesto, pošteno, vestno, quibus abrogas fidem iuris iurandi? Ci., f. intemerata, tuta V., impolluta Sil., fluxa T., fluxior Amm., aurea … aetas, quae … fidem rectumque colebat O., de fide queri O. o verolomstvu, in fide manere Suet., Fl.; pogosto pri pozivih in rotitvah: tuam fidem, Venus, pri tvojem poštenju, dii vestram fidem Kom. pri vašem poštenju, fidem vestram oro et obsecro, iudices Ci. pri vašem poštenju vas prosim in rotim, hoc nos metu — per fidem tuam — libera Ci. kakor si zares poštenjak, pro deûm fidem Ter., L. ali pro deûm (deorum) atque hominum fidem Kom., Ci., S. pri poštenju (resnicoljubnosti) bogov in ljudi, pri vsem, kar je pošteno, per fidem Petr., T. pri mojem poštenju, pri moji veri; bona fides odkritosrčno mnenje (naspr. mala fides, dolus, fraus) Icti. bonā fide Ca., Kom., Q. odkritosrčno, pošteno, kot poštenjak, vestno, si tibi optima fide sua omnia concessit Ci. Kot jur. t. t. bona fide ali ex bona fide Ci., Icti. po najboljši volji, z odkritosrčno, resno voljo, vestno, na poštenje in vero, iudicia de mala fide Ci. zaradi poneverbe.

    4. verjetnost, verodostojnost, zanesljivost, gotovost: litterae quam habere fidem … possunt? Ci., quid de hac pecunia tuarum tabularum fide feceris Ci., istius causam in testium fide positam arbitrabantur Ci., orationi fidem afferre Ci., fidem ducere ex aliquo Lucr., si qua fides mihi (vero O.) est V. če gre … vera, tibi maxima rerum verborumque fides (est) V. čisto zanesljiv si v besedi in dejanju, ubi prima fides pelago V. brž ko je bilo možno prepustiti se morju, res fide maior komaj verjetna, fidem excedere O. mero verjetnosti, meruit fidem vetustas Lucan., fidem quaerere Q., f. gaudii Plin. iun. nehlinjeno veselje, f. peractae mortis Plin. iun., omnia ex fide narrare Suet. po resnici, cum vix fides esset (z ACI) Suet. ko je bilo komaj verjetno; occ. dokaz, potrdilo, izpolnitev, uresničenje, gotov uspeh: ad (v) fidem criminum, ad (in) fidem rerum L., contione … edicto addidit fidem L., alicui rei fidem facere L., manifesta fides (sc. urbis captae) V., manifesta fides publicā ope Volscos hostes adiutos L. en haec promissa fides est? V. (po preročišču) obljubljeni gotovi uspeh, fidem reportant exploratores V. zanesljive vesti, dant verbo signa fidem O. besedo potrjujejo znamenja, sum fines vocis O. na meni se je beseda izpolnila, — uresničila, facti (po drugih pacti) fide data munera solvit O. v potrdilo, vota fides sequitur, dicta fides sequitur O. obljube se takoj izpolnijo, besede se takoj izpolnijo, promissa exhibuere fidem O. so se izpolnile, pollicitam dictis adde fidem O. izpolni obljubo, si qua fides addenda est O. poroštvo, fidem nancisci O.

    5. Pooseb. Fidēs Zvestoba, boginja zvestobe: Ci., V., H., L.

    II.

    1. obljuba, (dana) beseda, prisega: ubi fides? Ter., fidem frustrari Ter., fidem alicui dare Ci., N. (za)dati komu besedo, obljubiti mu, fidem dare de aliquo Ci. ali de aliqua re C. fidem servare Ci. ali conservare Ci., N. biti mož beseda, (dano) besedo držati = in fide manere N.; fidem liberare Ci. ali solvere Ter., Plancus in Ci. ep. ali exsolvere L. besedo izpolniti, fidem tenere Pr. obljubo molčečnosti izpolnjevati, fidem obligare Ci. ali in eam rem fidem suam interponere Ci. (svojo) besedo zastaviti, fidem mutare L. ali amittere N. ali violare Ci., Cu. ali frangere Ci. ali rumpere V., Sen. tr., Fl., Amm. ali prodere Ci., S. besedo prelomiti, — pogaziti, ne držati besede (toda: prodiderat portae fidem Pr. že je bil izdal vrata), fidem fallere Ci., Plin. iun. besedo umakniti, accipe daque fidem Enn., V., fide data et accepta S. po vzajemni obljubi (prisegi), fidem accipere L., fidem pacis petiitque deditque O., fides dextraeque datae O. obljuba in podana desnica; od tod fidem porrigere Ci. s podano roko dati besedo, fide confirmare N. s prisego potrditi, — zatrditi.

    2. kot jur. t. t. (t. t. mednarodnega prava) obljuba osebne varnosti, varščina: fidem publicam postulare Ci., fidem ei publicam iussu senatūs dedi Ci., interpositā fide per trīs legatos Ci., Lusitani contra interpositam fidem interfecti Ci., aliquem interpositā fide publicā Romam ducere S., fide acceptā venerat in castra L.

    3. metaf. zaščita, varstvo, pomoč: committere se in alicuius fidem Ter., se alicui commendare in clientelam et fidem Ter., se in alicuius fidem et clientelam ali in alicuius amicitiam et fidem conferre Ci., quaere, in cuius fide sit et clientela Ci., ad cuius fidem confugiet? Ci. petimus a vobis, … ut eum … in vestram accipiatis fidem Ci. da ga vzameta v svoje varstvo, Siciliae civitates in amicitiam fidemque recepimus Ci., aliquem datā dextrā in fidem recipere N., fidem alicuius sequi (iskati) C., se suaque omnia in fidem atque potestatem populi Rom. per mittere C. izročiti se mogočnemu varstvu rim. naroda = na milost in nemilost podvreči se rim. narodu = in populi Rom. fidem ac potestatem venire C. ali in fidem alicuius venire L., in fidem dicionemque venire Plin. iun., in fidem populi Rom. se recipere Suet.; dii, obsecro vestram fidem Pl., fidem obsecrare, obtestari Ci., deûm atque hominum fidem implorabis Ci., bogove in ljudi boš na pomoč klical, cum virgo Vestalis populi Rom. fidem imploret Ci. fidem deûm clamitare Ap., f. numinum Fl.

    Opomba: Star. gen. sg. fidēī: Enn., Pl., Lucr., tudi fidēs: Pl. ali fidē: Pl., Ter., Poeta ap. Ci., H., O.; star. dat. sg. fidē: Pl., Ter., H.
  • foi [fwa] féminin vera; zaupanje; dana beseda, zvestoba; overjenje; spričevalo; verodostojnost

    de, en bonne foi v dobri veri, po najboljši vesti in vednosti
    en foi de quoi (juridique) v dokaz česar
    sous la foi du serment pod prisego
    ma foi! pri moji veri!
    ma foi, oui seveda, vsekakor
    bonne foi iskrenost, poštenost
    mauvaise foi neiskrenost, nepoštenost
    digne de foi verodostojen
    profession féminin de foi veroizpoved
    foi conjugale zakonska zvestoba
    foi des contrats zvestoba do, izpolnjevanje dogovorov, pogodb
    foi des traités obveznost pogodb
    article masculin de foi dogma, ki jo katoličan mora verjeti
    ajouter foi à quelque chose verjeti čemu
    avoir la foi imeti vero, biti veren
    avoir la foi en quelqu'un, quelque chose (en avenir) zaupati v koga, kaj (v prihodnost), verjeti komu, čemu
    donner foi vzbujati zaupanje
    donner sa foi dati svojo besedo
    faire foi imeti dokazilno moč, biti merodajen
    faire foi de quelque chose dokaz(ov)ati, overiti, potrditi kaj
    garder sa foi držati svojo besedo
    être de mauvaise foi biti neiskren, imeti slabe namene
    il est de mauvaise foi njemu ne moremo verjeti
    n'avoir ni foi ni loi ne imeti ne vere ne morale
    manquer de foi ne držati besede
  • Glaube, der, (-ns, -n)

    1. vera (an v); (Überzeugung) prepričanje

    2. (Religion) vera, veroizpoved in gutem Glaube Recht v dobri veri; Glauben finden: er hat Glauben gefunden verjeli so mu; Glauben schenken verjeti
  • Glauben, der, verovanje, vera
  • Konfession, die, (-, -en) konfesija, veroizpoved, vera
  • krêdo m, krédo m (lat. credo)
    1. kredo, vera: kredo u čovjeka
    2. kredo, prepričanje, načelo: iskazati svoj životni, umjetnički kredo
  • mìlet m (t. millet, ar.) dial.
    1. narod, narodna skupnost
    2. človek slabega značaja: nije on milet, on je čovjek
    3. vera, verska skupnost
    4. milet-bašta park; e takav ti je naš milet taki so naši ljudje
  • observantia -ae, f (observāre)

    1. opazovanje, zaznava(nje), zapažanje: temporum Vell.

    2. metaf.
    a) ozir, pozornost do drugih, (veliko) spoštovanje, spoštljivost, čislanje: tenuiorum Ci., obsequium et o. in regem L., mea Plancus in Ci. ep. do mene.
    b) pazljivost na kaj, obdržanje, vzdrževanje, ohranjanje česa, ravnanje po čem, upoštevanje, izpolnjevanje, izvrševanje: prisci moris Val. Max., iuris, legum Icti., ex hac observantiā (navada) nonnumquam solus cenitabat Suet.; occ. ohranjanje verskih običajev = služba božja, bogoslužje, vera: Cod. Th.
  • opīniō -ōnis, f (opīnārī)

    1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
    a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
    b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

    2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).
  • persuāsiō -ōnis, f (persuādēre)

    1. pregovarjanje, prepričevanje: dicere ad persuasionem Ci., difficilis Iust.

    2. prepričanje; meton. vera, mnenje: Plin. iun., popularis, publice recepta Q., plenus persuasionis cuncta fato agi Suet., superstitionum T. praznoverno prepričanje, praznoverje.
  • persuasion [pəswéižən] samostalnik
    prepričavanje, prigovarjanje, prepričanje; vera, mnenje
    sleng vrsta, sorta, rod, spol

    female persuasion ženski spol
    male persuasion moški spol
  • relígie -i f vera, verovanje; veroizpoved; verstvo, religija