Franja

horco moški spol venec (čebule)

istìfān -ána m (t. istifan, gr. stéphanos) (nevestin) venec

koróna ž (lat. corona)
1. korona, venec
2. astr. obstret, sij: korona oko Sunca, oko Mjeseca
3. aureola, oreol
4. muz. korona: napisati -u iznad note

Kranz, der, (-es, Kränze) venec, venček; okrogel pleten kolač; einen Kranz niederlegen položiti venec

Krone, die, (-, -n) krona (tudi Jagd); Pflanzenkunde venec; (Baumkrone) krošnja; (Deichkrone) zglavje, vrh; (Zahnkrone) krona, prevleka; bei Uhren: kronica; bei Messern: odebeljeni konec ročaja; figurativ glava, krona; die Krone der Schöpfung krona stvarstva; die Krone aufsetzen kronati; die Krone niederlegen abdicirati, odpovedati se kroni; in die Krone steigen stopiti v glavo; es wird dir kein Stein aus der Krone fallen ne bo ti padla krona z glave; das setzt der Sache die Krone auf to je višek; einen in der Krone haben imeti ga pod kapo; in die Krone fahren razjeziti (koga)

krȕna ž (lat. corona)
1. krona: carska kraljevska kruna; kruna je simbol, znak vladarske vlasti; savjetnik -e; kruna i parlament; neće mu pasti kruna s glave
2. krona kot denarna enota: češka, švedska, norveška, danska kruna
3. krona, venec: pop je položio mladencima -e na glave
4. venec: trnova kruna
5. venec, krona zoba, kopita
6. krona, krošnja drevesa: ptica gnijezdi u -i drveta
7. krona, najvišji dosežek: čovjek je kruna stvaranja
8. čop na glavi ptice
9. diamantna krona: kruna za bušilicu

moulure [-lür] féminin, architecture opas, venec, zidec; okrasna letva

nîska ž
1. niz: niska bisera, dukata, požutjelog duhanskog, duvanskog lišća
2. vrstica: ulica s -om pospalih kuća
3. niz, venec: niska pripovijedaka, istorijskih dogadaja

ȍsūč ȍsūči ž dial.
1. venec: osuč smokava, oraha
2. povorka ljudi, čreda ovac, govedi v gosjem redu
3. ekspr. otroci: mučim se da prehranim toliku osuč

ridge [ridž]

1. samostalnik
gorski greben, hrbet, sleme, venec, sedlo; veriga gričev; strešno sleme; hrbtenica
agronomija rob, meja, okrajek; razvodje

fonetika teeth ridge dlesna

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
brazdati (se); nagibati (se), tvoriti valovne grebene (o morju)

ridged roof sedlasta streha

round² [ráund] samostalnik
oblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah)
vojska naboj, granata, salva
figurativno salva smeha, odobravanja
lov strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni
glasba pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri kolu

round after round of applause aplavz brez konca in kraja
round of beef debel odrezek govedine
a round of beer runda piva (ki jo plača eden za vse omizje)
a round of cheers salve odobravanja
round of pleasures potovanje za zabavo; vrsta zabav
the daily round običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutina
the Earth's yearly round letna krožna pot Zemlje
a fight of 10 rounds borba v 10 rundah
to dance in a round plesati v krogu, plesati kolo
the soldier got ten rounds of ball cartridges vojak je dobil deset nabojev
she had gone on a round of calls šla je (bila) na vrsto obiskov
to go for a good round iti na daljši (krožni) sprehod
the officer goes the rounds of sentries častnik obhodi straže
the policeman goes his round stražnik obhodi svoj revir
the story goes the round of the clubs zgodba kroži po klubih
to make the round of the barracks obhoditi vojašnico
to make (to go) one's rounds obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhod
to serve a round of drinks plačati (dati za) rundo pijače

serō¹ -ere, seruī, sertum (indoev. kor. *ser- nizati; prim. skr. sarat- nit, osk. aserum = lat. manum asserere, gr. εἴρω (samo obl. εἶρα, ἐερμένος, ἔερτο) nizam, tvezem, spajam, ἕρμα uhan, ὅρμος ovratna verižica, ogrlica (= na vrvico zanizani biseri), ἐν-ερσις = lat. in-sertio, lat. seriēs, sermō, sors)

1. (na)nizati, nanizati (nanizovati, nanizavati), (z)vrstiti, razvrstiti, strniti (strnjevati), zložiti (zlagati), nabrati (nabirati), (s)plesti, splesti (spletati), (z)vezati, navezati (navezovati, navezavati), zavezati (zavezovati, zavezavati); v tem pomenu le pt. pf. sertus 3 konkr. strnjen, nanizan, stvezen, zložen, spleten: lorica N. verižni oklepi, corona LUCAN., rosa serta et rosa soluta AP., floribus sertis et solutis AP. Od tod subst.
a) sertum -ī, n venec, cvetna kita, girlanda, kita cvetja in sadja: roseo Venus aurea serto AUS.; nav. v pl. serta -ōrum, n: PL., CAT., TIB., LUCR., PLIN. idr., sertis redimiri CI., serta procul, tantum capite delapsa iacebant V., imposuitque suae spicea serta comae O., odoratis innectunt tempora sertis O.
b) redkeje serta -ae, f (sc. corona) venec, cvetna kita, girlanda, kita cvetja: demissae in pocula sertae PR.; serta Campanica ali samo serta CA. bot. = melilotos melilót, medena detelja.

2. metaf. (na)nizati, nanizati (nanizovati, nanizavati), doda(ja)ti, priključiti (priključevati), (z)vrstiti, razvrstiti (razvrščati), spojiti (spajati), privezati (privezovati, privezavati), pritrditi (pritrjevati, pritrjati), navezati (navezovati, navezavati), (s)plesti, splesti (spletati), naplesti (napletati), (na)snovati, zasnovati: aeternum seritote diem concorditer ambo ENN. FR. razvrščajta dan ob dan, ex aeternitate causa causam serens CI., cuius (sc. fati) lege immobilis rerum humanarum ordo seritur L. se vrsti, tumultum ex tumultu, bellum ex bello serunt S. FR., bella ex bellis ali ex bellis bella serendo L., certamina serere L., serere crimina belli V., crebra proelia T. spustiti (spuščati) se v ..., argumento fabulam serere L. (gl. argumentum), moras serere SEN. TR., quid tu porro serere vis negotium? PL. zakaj hočeš v prihodnje stvar gnati naprej s trudom in težavo? Poseb.: serere sermonem CAECIL. AP. GELL., PL. ali sermones PL., sermones inter se L., sermones in vehiculis PLIN. IUN. ali colloquia cum hoste, colloquia per propinquos popularium L. spustiti (spuščati) se v pogovor(e) s kom, zače(nja)ti pogovor s kom, reči kakšno s kom, pogovarjati se s kom, dogovarjati se s kom, multa inter sese vario sermone serere V. ali haec in castris occultis sermonibus serere L. razpravljati, dogovarjati se; tako tudi: multa errores s. STAT.

sērto m knjižno venec:
serto di fiori cvetni venec
serto nuziale nevestin venček, ekst. pren. zbirka svatovskih pesmi
serto regale kraljeva krona

Sims, der/das, (-es, -e) Baukunst, Architektur venec, zidec

splȅt m mest. u splètu
1. kita: splet kose
2. splet: splet grana, žila; splet bodljikavih žica; splet svakojakih misli
3. klobčič: splet zmija; gujski splet
4. anat. nart: boli me noga u -u
5. kita, venec: splet cvijeća
6. vrsta vezenja, gl. šupljika, ćesma

stemma -atis, n (tuj. στέμμα)

1. venec, poseb. kot okrasek podob prednikov, pradedov: Sen. ph., Plin., Prud.

2. meton. vrsta (serija) prednikov (pradedov), rodovnik, rodopís, genealoško deblo, genealogíja: Pers., Sen. ph., Stat., Iuv., Mart., Suet.; metaf. visoka starost, velika vrednost: argenti … sui cum stemmata narrat Mart., referre prisci stemma ieiunii Prud.

stephanos -ī, m (tuj. στέφανος) vénec kot ime nekaterih rastlin: stephanos Alexandri Plin. = pervinca štrbec, stephanos Aphroditēs Ap. h. = sisymbrium dihnik, po drugih materina dušica, timijan ali kreša.

stringcourse [stríŋkɔ:s] samostalnik
arhitektura venec (okoli poslopja)

strophium -iī, n (tuj. στρόφιον)

1. prsna podveza in obveza žensk, živôtec, živôtek: Varr. ap. Non. idr., a strophio … a stupro est factus repente popularis Ci., strophio accurate praecingi Ci. ap. Non., non tereti strophio lactentis vincta papillas Cat.

2. venec: Plin., hic age pampinea fessus requiesce sub umbra et gravidum roseo necte caput strophio Ps.-V. (Copa); metaf.: dactylicum strophium (= carmen) Prud. daktilska pesem.

3. sukana vrv: ancorale Ap. sidrna vrv.

torquis (redkeje torquēs) -is, m in (v prozi redko) f (torquēre) „zavoj“, „ovinek“, „zavinek“

1. ovratna verižica, ovratnica: H. idr., aureus L., Auct. b. Hisp., Q., Iust., Suet., aurea Varr. ap. Non., Vulg., unca Pr., adempta O., torque detracto Ci., Rubrium torque donasti Ci.

2. metaf.
a) krogec, proga ali ovratnik (na ovratnem perju ptičev): miniatus Plin.
b) kita, venec (cvetja): ornatae torquibus arae V.
c) jarem, igo, komat: boves torquibus apti V. junci za vprego, vprežni junci, igovci, jarmovci.

Opomba: Abl. sg. tudi torquī: Ap. — Drugače pisano torcues aureae: Varr. ap. Non.