Franja

jajčast pridevnik
(o obliki) ▸ tojásdadVrata so se počasi odprla, ven je pogledala jajčasta glava. ▸ Az ajtó lassan kinyílt, majd egy tojásdad fej nézett ki.

jemáti jêmljem nedov. a lua
□ jemati ven a scoate
□ jemati pogum a descuraja, a demoraliza
□ jemati vzorec med. a recolta

kam¹ vprašalnica wohin, (dol wohinunter, gor wohinauf, ven wohinaus …); wo … hin (kam naj to dam? wo soll ich damit hin?)
figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft
ne vedeti ne kod ne kam weder ein noch aus wissen

krčna žila stalna zveza
ponavadi v množini (obolenje ven) ▸ visszér
Sopomenke: krčnica

krčnica samostalnik
1. Hypericum (grm) ▸ orbáncfű

2. ponavadi v množini (obolenje ven) ▸ visszér
Sopomenke: krčna žila

lízati (lížem)

A) imperf. ➞ polizati

1. leccare:
mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
lizati sladoled leccare un gelato

2. pejor. sbaciucchiare

3. pren. lambire:
ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

1. leccarsi

2. sbaciucchiarsi; pog.
vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può

lok² [ó] moški spol (-a …)

1. oblika: der Bogen; (krivina) die Schweifung, der Schwung

2. gradbeništvo, arhitektura der Bogen (rastoči einhüftiger, eliptični elliptischer, povišani/dvignjeni gestelzter), -bogen (deteljičasti Kleeblattbogen, hrbtičasti Kielbogen, košarasti Korbbogen, konveksni Konvexbogen, konzolni Kragsturzbogen, Konsolbogen, križiščni Vierungsbogen, krožni Kreisbogen, z lestvico Gradbogen, mostni Brückenbogen, nazobčani Zackenbogen, oporni Strebebogen, oprožni Gurtbogen, pahljačasti Fächerbogen, parabolični Parabelbogen, plamenasti Flammenbogen, ploski Flachbogen, podkvasti Hufeisenbogen, polkrožni Rundbogen, premostitveni Überfangbogen, prosti Schwibbogen, ramenski Schulterbogen, razbremenilni Entlastungsbogen, rešetkasti Fachwerkbogen, segmentni Stichbogen, Segmentbogen, slepi Blendbogen, suličasti Lanzettbogen, šilasti Spitzbogen, trilistni [Dreipaßbogen] Dreipassbogen, tudorski Tudorbogen, zastorasti Vorhangbogen, vratni Torbogen)
šablona za loke der Lehrbogen
dolžina loka die Bogenlänge
razpetina loka die Bogenweite
višina loka die Stichhöhe, die Stichpfeilhöhe

3. strelski: der Bogen, -bogen ( športtekmovalni Turnierbogen)

4. na cesti: (zavoj) die Kurve, der Bogen

5. živalstvo, zoologija, anatomija, psihologija der Bogen, -bogen (čeljustni Kieferbogen, goltni Gaumenbogen, rebrni Rippenbogen, refleksni Reflexbogen, škržni Kiemenbogen)

6.
tehnika transportni lok der Förderbogen
tehnika cevni lok der Winkel
elektrika drsni kontaktni lok der Kontaktring
tehnika pri traktorjih: varnostni lok der Schützbügel, Sicherheitsbügel, Überrollbügel
šport pri surfu: der Gabelbaum

7.
v loku im Bogen
figurativno v loku vreči ven/leteti ven im hohen Bogen hinauswerfen/hinausfliegen
prenapeti lok den Bogen überspannen, den Bogen zu straff spannen
v velikem loku se izogniti Xu einen Bogen um X machen
| ➞ → refleksni lok

mačkon samostalnik
1. (maček) ▸ kandúr, macskaOd nekod je prišel en običajen tigrast mačkon in se mi z vzdignjenim repom ovijal okoli nog. ▸ Valahonnan egy átlagos cirmos került elő, és feltartott farokkal a lábamhoz dörgölődzött.
2. (zrel in izkušen moški) ▸ kandúrKljub napovedi upamo, da to ni bil zadnji nastop ekipe glasbenih mačkonov, ki je pred dvajsetimi leti posnela enega biserov slovenske pop kulture. ▸ Az előrejelzés ellenére reméljük, hogy nem ez lesz az utolsó fellépése ennek a sokat próbált együttesnek, akik húsz évvel ezelőtt a szlovén popkultúra egyik slágerét vették fel.
Ko je bil članek na njegovi mizi, me je poklical, in si mel roke. Deloval je kot pravi uredniški mačkon. ▸ Amikor a cikk az asztalán volt, felhívott a tenyerét dörzsölve. Úgy viselkedett, mint egy igazi szerkesztőségi vén róka.

3. neformalno (postaven moški) ▸ kandúr
Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kak mačkon je, se obnašajte razumsko: pritrjujte mu in ne skoparite s pohvalami. ▸ Amikor a legjobban igyekszik bebizonyítani, hogy mekkora kandúr, viselkedjen racionálisan: erősítse meg ebben a meggyőződésében és ne spóroljon a bókokkal.
Če bi bil tudi ti dober mačkon, ne bi pri svojih štiridesetih letih iskal ženske za v posteljo in pri tem še škrtaril! ▸ Ha megbízható öreg kandúr lennél, nem keresnél negyvenesen kalandokat és nem költekeznél!

márš (pohod) march; route march

počasen (hiter, zelo hiter, pospešeni) márš slow (quick, doublequick, forced) march
naprej márš! forward, march!
márš, ven! be off with you!

márš (-a)

A) m

1. voj. marcia

2. muz. marcia

B) màrš inter. marsc:
naprej, marš! avanti marsc!
marš ven! marsc, fuori!

màrš

(povelje) naprej, marš! en avant marche!
marš proč (ali ven!) hors d'ici!

mázati (mážem)

A) imperf. ➞ namazati

1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
mazati čevlje lucidare le scarpe
mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
šport. mazati smučke sciolinare
mazati z oljem oliare
mazati z voskom incerare

2. pog. (ličiti) truccare

3. teh. ingrassare, lubrificare:
mazati ležaje ingrassare i cuscinetti

4. pren. (podkupovati) ungere:
mazati koga ungere le ruote a qcn.

5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri

6. pren. picchiare, menare:
mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone

7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)

8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
šport. mazati koga battere qcn.
pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.

B) mázati se (mážem se) imperf. refl.

1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi

2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi

3. pog.
ven se mazati cavarsi d'impiccio

metati¹ (méčem) vreči

1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

2.
metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

6.
metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

7.
figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
metati v glavo an den Kopf werfen
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
metati vase hrano: schaufeln

metáti méčem nedov., ки́дати -даю недок., мета́ти мета́ю недок., шпурля́ти -ля́ю недок.

• metáti vèn викида́ти

mo|či¹ [ó] (morem)

1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
kaj morem za to was kann ich dafür

2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

3.
ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

4.
ne moči (ne marati) nicht leiden können

5.
mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

6.
moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

7.
ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
| ➞ → leteti, razumeti …

moléti to project (čez over, v into); to be prominent

moléti iz to jut out (od drevesa from a tree)
moléti čez to overhang
moléti ven to stick out (iz from)
moléti v višino to tower (nad above)

molíti (-ím) imperf.

1. sporgere da; emergere; stendere:
zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

2. porgere, tendere:
moliti komu dokaze pod nos fornire le prove

mora|ti [ó] (-m) müssen, zaradi moralnih, zunanjih obveznosti: sollen; haben zu (moram govoriti s teboj : ich habe mit dir zu reden); (biti prisiljen) sich genötigt sehen zu; (čez hinübermüssen, hinübersollen, dol hinuntermüssen, hinuntersollen, heruntermüssen, domov heimmüssen, gor hinaufmüsssen, hinaufsollen, mimo vorbeimüssen, naprej weitermüssen, weitersollen, nazaj zurückmüssen, zurücksollen, noter hereinmüssen, hineinmüssen, hereinsollen, hineinsollen, proč wegmüssen, fortmüssen, skozi durchmüssen, hindurchmüssen, stran wegmüssen, wegsollen, fortsollen, tja hinsollen, hinmüssen, ven hinausmüssen, hinaussollen, herausmüssen, heraussollen)
morati na potrebo mal müssen, nötig müssen, wohin müssen, na malo potrebo klein müssen
moral bi ich sollte, ich [müßte] müsste
tu ni vse, kot bi moralo biti das geht nicht mit rechten Dingen zu

nagnati (nažênem) naganjati

1. živino, ljudi ipd. kam: treiben, -treiben (dol hinuntertreiben, heruntertreiben, gor hinauftreiben, herauftreiben, noter hineintreiben, hereintreiben, ven hinaustreiben, heraustreiben, skupaj zusammentreiben, skozi durch etwas durchtreiben); s pretepanjem: -prügeln (noter hineinprügeln, hereinprügeln, ven hinausprügeln, herausprügeln, …)

2. (napoditi) verjagen; (spoditi) koga: (jemanden) davonjagen, (jemandem) den [Laufpaß] Laufpass geben, (jemanden) hinauswerfen; iz hiše: (jemanden) aus dem Haus werfen

3. k delu ipd.: antreiben, vzgojno: anhalten

4.
nagnati komu strah v kosti (jemanden) einschüchtern, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen

naj² veznik

1. (da) damit (skrivaj, naj sosedje ne … verstohlen, damit die Nachbarn nicht …)
pustiti, naj lassen + nedoločnik (pusti ga, naj gre/pove/poje … [laß] lass ihn gehen/aussprechen/aufessen)
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot seinen eigenen Weg gehen lassen
-lassen (naj leži [liegenlassen] liegen lassen, sedi [sitzenlassen] sitzen lassen)
pustiti, naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen

2. (da naj) zu (z nedoločnikom)
prositi, naj bitten zu (prosil sem ga, naj pride ich bat ihn zu kommen), herbitten (ich bat ihn her); -bitten (prositi naj pride dol/gor/ven herunterbitten/heraufbitten/ herausbitten …)

3. (če) wenn; sollte (naj te kdo sliši, pa … wenn dich jemand hört, sollte dich jemand hören, schon …)
naj je/bo X ali Y … sei es X oder Y, es mag X oder Y sein (naj je/bo kruh svež ali suh, … sei das Brot frisch oder alt, …/das Brot mag frisch oder alt sein, …)
grožnja: sollen (naj samo pride! soll er nur kommen!)

4.
naj še tako … sosehr … auch