Franja

Zadetki iskanja

  • bómben bombing; bomb

    bómbni drobec bomb splinter
    bómbni atentat bomb outrage
    bómbni lijak bomb crater
    bómbno letalo bombing plane, bomber
    bómbni zračni napad air raid, bombing attack, (velik, na mesta) air blitz
    nizki zračni bómbni napad low-level bombing attack
    bómbna preproga pattern bombing
    bómben uspeh (figurativno) triumph, hit, smash hit
    (polni) bómbni zadetek direct hit
  • brést olmo m

    velik, zelo listnat brest olma f
    brestov gozd olmedo m, olmeda f
  • bucikin (-a, -o) svoj. prid. bucika, Stecknadel- (glava der Stecknadelkopf)
    velik za bucikino glavo stecknadelkopfgroß
  • cen|a1 [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
    priporočena cena die Preisempfehlung
    cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
    določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
    izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
    navedba cene die Preisangabe
    nihanje cene die Preisschwankung
    oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
    obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
    označitev cene die Preisauszeichnung
    padec cene der Preissturz
    popravek cene die Preiskorrektur
    sprememba cene die Preisänderung
    višina cene die Preishöhe
    cenovni razred: die Preislage
    vprašanje cene die Preisfrage
    znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
    znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
    zvišati ceno im Preis erhöhen
    ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
    imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
    imeti trdno cen preisstabil sein
    množina:
    pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
    eksplozija cen die Preisexplosion
    gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
    indeks cen der Preisindex
    kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
    navijanje cen die Preistreiberei
    nivo cen das Preisniveau
    oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
    padec cen der Preissturz
    pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
    pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
    primerjava cen der Preisvergleich
    rast cen der Preisantrieb
    stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
    stanje cen der Preisstand
    subvenbcioniranje cen die Preisstützung
    spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
    urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
    velik padec cen Preiseinbruch
    vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
    zamrznitev cen der Preisstopp
    zbijanje cen die Preisdrückerei
    znižanje cen die Preisermäßigung
    zniževanje cen der Preisabbau
    zvišanje cen die Preiserhöhung
    zviševanje cen die Preissteigerung
    označiti cene Preise auszeichnen
    ki zvišuje cene preistreibend
    ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
    glede:
    dogovor glede cene die Preisabsprache
    zahteva glede cene die Preisforderung
    na:
    pritisk na cene der Preisdruck
    po:
    po ceni zum Preis von
    po ceni za naročnike zum Bezugspreis
    po tej/taki ceni in dieser Preislage
    po znižani ceni ermäßigt
    po fiksnih cenah zu festen Preisen
    pod:
    pod cen unter Preis
    prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
    daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
    prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
    pri:
    subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
    v:
    razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
    s/z:
    označiti s ceno auspreisen
    z vezano ceno preisgebunden
    tablica s cen das Preisschildchen
    s stalnimi cenami preisstabil

    za fiksno ceno zum Festpreis
    jamstvo za ceno die Preisgarantie
    figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
    za vsako ceno um jeden Preis
    figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
    tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
    zastran cene ➞ → glede
  • césten

    cestni delavec peón m caminero
    cestna križarka (velik avto) automóvil m grande y lujoso, fam hum haiga f
    cestno križišče cruce m de carreteras, de calles
    cestna mreža (omrežje) red f de carreteras
    cestni pometač barrendero m
    cestni promet tráfico m rodado, circulación f por carretera
    cestni razcep bifurcación f
    cestna razsvetjava alumbrado m público
    cestni ropar salteador m de caminos, bandolero m
    cestni transport transporte m por carretera
    cestna zagata, zastoj congestión f del tráfico; embotellamento m
    cestna zapora cierre m de la circulación
    cestni valjar apisonadora f
  • cirkus moški spol (-a …) der Zirkus
    potujoči cirkus der Wanderzirkus
    figurativno das Theater, das Getue
    zganjati cirkus Theater machen/ein Affentheater machen
    brez cirkusa ohne Aufhebens
    ne delaj cirkusa! mach keine Faxen!/mach keine Geschichten!
    zganjati velik cirkus okoli (česa) viel Aufhebens machen von
  • čaroben pridevnik
    1. (ki ima nadnaravno moč) ▸ bűvös, varázs
    čarobna moč ▸ varázserő
    čarobna paličica ▸ varázspálca
    čarobna palica ▸ varázspálca
    čarobna formula ▸ varázsformula
    čarobna krogla ▸ varázsgömb
    čarobna preproga ▸ varázsszőnyeg
    čarobni napoj ▸ varázsfőzet
    čarobni napitek ▸ varázsital, bájital
    čarobni prstan ▸ varázsgyűrű
    čarobni urok ▸ bűbáj
    čarobni izrek ▸ igézet
    čarobne besede ▸ varázsige
    V ljudskem verovanju ima spominčica čarobno moč. ▸ A népi hiedelem szerint az árvácska varázserővel bír.

    2. (ki ima velik učinek) ▸ bűvös, varázslatos
    čarobni prsti ▸ varázslatos ujjak
    Ne obstaja namreč čarobna tabletka, ki bi vse takoj izboljšala. ▸ Ugyanis nem létezik olyan varázspirula, amely azonnal helyrehozna mindent.

    3. (zelo lep) ▸ varázslatos, elbűvölő
    čarobna dežela ▸ varázslatos ország
    čarobna pokrajina ▸ elbűvölő vidék
    čarobna noč ▸ varázslatos éjszaka
    čaroben pogled ▸ elbűvölő tekintet
    čarobno vzdušje ▸ varázslatos hangulat
    čarobna privlačnost ▸ elbűvölő vonzerő
    čarobna lepota ▸ elbűvölő szépség
    Dobro se oblecite in uživajte v čarobni zimski pokrajini. ▸ Öltözzenek melegen, és élvezzék a varázslatos téli tájat!
  • čarovnik samostalnik
    1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, varázsló, boszorkánymester
    zloben čarovnik ▸ gonosz varázsló
    mogočen čarovnik ▸ nagyhatalmú varázsló
    skrivnosten čarovnik ▸ titokzatos varázsló
    veliki čarovnik ▸ nagy varázsló
    V bližnjem gozdu pa je živel zloben čarovnik, ki je sovražil srečne ljudi. ▸ A közeli erdőben élő gonosz varázsló gyűlölte a boldog embereket.
    Sopomenke: vrač

    2. (umetniški poklic) ▸ bűvész, varázsló, mágus
    čarovnik čara ▸ a bűvész varázsol
    nastop čarovnika ▸ bűvész fellépése
    Na razkošni ladji je bil zaposlen čarovnik in na dolgih križarjenjih zabaval potnike. ▸ A hosszú hajóutakon a luxushajón alkalmazott bűvész szórakoztatta az utasokat.

    3. (sposoben človek) ▸ bűvész, varázsló
    velik čarovnik ▸ nagy varázsló
    Chris je bil pravi računalniški čarovnik. ▸ Chris valódi komputermágus volt.

    4. računalništvo (program) ▸ varázsló
    čarovnik pomaga ▸ segítségére van a varázsló
    čarovnik vodi ▸ a varázsló vezeti
    čarovnik popelje ▸ a varázsló végigvezeti
    čarovnik ponudi ▸ a varázsló felkínálja
    čarovnik za tabele ▸ táblázatvarázsló
    čarovnik za namestitev ▸ telepítővarázsló
    Ob prvem zagonu nas pozdravi namestitveni čarovnik, ki nam ponudi izbiro jezika menija. ▸ Az első indításkor telepítővarázsló köszönt bennünket, és felkínálja a menü nyelvének kiválasztását.
  • češnj|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Kirsche (divja Vogel-Kirsche, prava Süß-Kirsche, okrasna/japonska Japanische Blüten-Kirsche); drevo: der Kirschbaum; sadež: die Kirsche, die Kirschfrucht; les: das Kirschbaumholz/Kirschholz
    sorta češnje die Kirschsorte
    zgodnja češnja die Frühkirsche
    češnja hrustavka die Knorpelkirsche
    cvetenje češenj die Kirschblüte
    čas zorenja češenj die Kirschenzeit
    velik kot češnja kirschgroß
    figurativno z njim ni dobro češenj zobati mit ihm ist nicht gut Kirschen essen
    ➞ → "gumijasta češnja", ➞ → kozja češnja, ➞ → volčja češnja
  • češplj|a ženski spol (-e …)

    1. rastlinstvo, botanika die Pflaume, drevo: der Pflaumenbaum sadež: die Pflaume, die Zwetsche
    moder kot češplja pflaumenblau
    velik kot češplja pflaumengroß
    suha češplja die Dörrpflaume
    figurativno pobrati svojih pet češpelj seine sieben Sachen packen (und gehen)

    2. (ženski spolni organ) die Möse

    3. zaničljivo za žensko: das Weibsbild
  • čóln boat; canoe; sloop; šport sculler, skiff, (na vesla) wherry

    čóln na vesla rowing boat, ZDA rowboat
    športni čóln sporting boat
    majhen čóln dinghy
    motorni čóln motorboat
    platnen, zložljiv čóln folding canoe, collapsible boat
    plitek, ploščat čóln punt, (za lov na divje race) gunning punt
    velik čóln barge
    velik in odprt čóln launch
    torpedni čóln torpedo boat
    reševalni čóln lifeboat
    ribiški čóln fishing boat
    gumijast čóln rubber dinghy, rubber boat
    drog (kavelj) za odrivanje ali privlačenje čólnov boathook
    izlet s čólnom boat trip, boating party
    vožnja s čólnom boating, arhaično boatage
    izposojevalnica čólnov boat hire (business)
    voziti se s čólnom to go boating, to boat
    prevažati kaj s čólnom to carry (ali convey ali transport) something by boat
  • črni ponedeljek stalna zveza
    (velik padec cen delnic leta 1987) ▸ fekete hétfő
  • debakel samostalnik
    (velik polom ali poraz) ▸ összeomlás, csőd, vereség
    popoln debakel ▸ teljes összeomlás
    pravi debakel ▸ teljes csőd
    volilni debakel ▸ választási vereség
    Pravi debakel pa so doživeli brazilski odbojkarji, ki so ostali celo brez polfinalnih nastopov. ▸ Teljes vereséget szenvedtek a brazil röplabdások, akik még az elődöntőbe sem kerültek be.
    Gradnja novega hotela v Ljubljani bi bila v minulem desetletju popoln ekonomski debakel za tistega, ki bi se je lotil, saj hoteli nobeno leto niso bili več kot 36-odstotno zasedeni. ▸ Az elmúlt évtizedben egy új szálloda építése Ljubljanában az építtető számára teljes gazdasági csődöt jelentett volna, hiszen a szállodák foglaltsága egyik évben sem haladta meg a 36 százalékot.
  • dél part; (delež) share; portion; (kos) piece; (obrok) ration, portion; (odsek ipd.) section, division

    dober dél prebivalstva a good many of he population
    nadomestni dél spare part, spare
    največji dél the greater part
    velik dél a great (ali a good) deal
    sestavni dél component, (zmesi) ingredient; (zvezek knjige) volume
    sprednji dél front
    to je dél mojih dolžnosti it is part of my duties
    dobil je pošten dél he came in for a good share
    pripasti komu kot dél (delež) to fall to someone's share
    razrezati na dva déla to cut in two
    jaz, za moj dél I for my part; I, personally; as for me
  • dela|ti [é] (-m) narediti

    1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
    figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
    medicina poslati delat gesundschreiben

    2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
    dela v izmenah Schichten fahren

    3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
    delati maslo Butter machen, buttern
    (opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
    delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
    ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
    delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
    delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
    |
    zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

    4. (početi) machen; tun
    Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

    5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

    6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
    delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
    delati čudeže Wunder tun/wirken
    delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
    delati gube blago: Falten schlagen
    delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
    delati korekture Korrektur lesen
    delati kot natakar kellnern
    delati kot pripravnik volontieren
    delati kot taksist Taxi fahren
    delati mehurje Blasen ziehen
    delati nitke Fäden ziehen
    delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
    delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
    delati prve korake die ersten Gehversuche machen
    delati razsevke medicina absiedeln, streuen
    delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
    delati seznam auflisten
    delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
    slabo/nemarno delati schlampen, schludern
    delati (si) zaloge hamstern
    delati z lopato schaufeln
    figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
    delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen
  • denár (-ja) m

    1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
    posoditi denar prestare denaro
    vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
    igrati za denar giocare per denaro
    dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
    iti v denar vendersi bene, andare a ruba
    zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
    imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
    biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

    2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
    kovani denar moneta (metallica)
    papirnati denar carta moneta, banconota
    (za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

    3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
    česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
    zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
    spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
    pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
    pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
    ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
    denar ali življenje! o la borsa o la vita!
    ekon. bančni denar banconote
    knjižni denar deposito bancario
    kreditni denar obbligazioni
    kovnica denarja zecca
    kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
    obtok denarja circolazione monetaria
    publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
    ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
    za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa
  • direndáj tumult, uproar, bustle, noise

    v vsem mestu je vladal velik direndáj the whole town was in an uproar
  • disociacija samostalnik
    1. kemija (razpad molekul) ▸ disszociáció
    stopnja disociacije ▸ disszociáció mértéke
    Stopnja disociacije je odvisna od začetne koncentracije kisline. ▸ A disszociáció mértéke a kezdeti savkoncentrációtól függ.

    2. psihologija (umski proces) ▸ disszociáció
    sposobnost disociacijekontrastivno zanimivo disszociációs képesség
    tehnika disociacijekontrastivno zanimivo disszociációs technika
    stanje disociacijekontrastivno zanimivo disszociációs állapot
    Disociacija je psihološka obramba, ki poskuša (začasno) zmanjšati škodljivost travme. ▸ A disszociáció olyan pszichológiai védekezés, amely megpróbálja (átmenetileg) csökkenteni a trauma káros hatását.
    Naravna ljudstva disociaciji pravijo izguba duše; verjamejo, da ima človek poleg svoje lastne še "divjo dušo". ▸ A természeti népek a disszociációt a lélek elvesztésének nevezik; úgy vélik, hogy az embernek a sajátja mellett van egy „vad” lelke is.
    Louise je ujetnica disociacije : od drobnih čustvenih odcepitev, spominskih brisanj do omedlevic. ▸ Louise a disszociáció foglya: az apró érzelmi leválásoktól kezdve az emlékek kitörlésén át az ájulásig.
  • dlan ženski spol (-i …) das Handfläche; das Handinnere (Handinneres), die Hohlhand; anatomija die Mittelhand
    velik kot dlan handgroß
    širok kot dlan handbreit
    črta na dlani die Handlinie
    figurativno biti na dlani auf der Hand liegen
    nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
  • dokaj, dokaj [ó]

    1. (mnogo) ziemlich viel, ziemlich viele (vode ziemlich viel Wasser, vprašanj ziemlich viele Fragen); (kar nekaj) etliche (vprašanj etliche Fragen, obiskovalcev etliche Besucher); (obilica) eine Menge

    2. (precej) ziemlich (velik/drag … ziemlich groß/teuer); (sorazmerno) verhältnismäßig (velik/drag … verhältnismäßig groß/teuer …)