otoño moški spol jesen
Feria de Otoño jesenski (vele)sejem
Zadetki iskanja
- pendrek samostalnik
1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibotpolicijski pendrek ▸ rendőri gumibotelektrični pendrek ▸ elektromos gumibotudarec s pendrekom ▸ gumibottal ütéspolicisti s pendreki ▸ gumibotos rendőrökpretepati s pendrekom ▸ gumibottal ütlegeludariti s pendrekom ▸ gumibottal megüttepsti s pendrekom ▸ gumibottal veroborožen s pendrekom ▸ gumibottal felfegyverzettuporabiti pendrek ▸ gumibotot használNajstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.
2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.
3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedka ▸ karhatalom
Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott. - plúti (plôvem) imperf.
1. navigare, andare per mare:
pluti ob obali cabotare, costeggiare
pluti z razpetimi jadri navigare a vele spiegate, col vento in poppa
pluti proti vetru navigare contro vento, orzare, prueggiare
pluti z vetrom navigare sopravvento
pluti proti toku risalire il fiume; pren. andare controcorrente
pluti s sošnimi jadri randeggiare
pluti stran od nevihte poggiare
pluti s spuščenimi jadri navigare alla cappa
pluti v privetrju sopravventare
pluti vstran (zaradi vetra) scarrocciare
ladja plove pod slovensko zastavo la nave naviga sotto bandiera slovena
pren. kam plovemo? dove andiamo?
2. pren. correre, volare
3. pren. diffondersi - policija samostalnik
1. (organizacija; policisti) ▸ rendőrségprijaviti policiji ▸ rendőrséget értesítKer ga niso mogli izslediti, so oškodovanci podjetnika prijavili policiji. ▸ Mivel nem tudták kinyomozni a hollétét, a károsultak a vállalkozó ellen feljelentést tettek a rendőrségen.predati policiji ▸ rendőrségnek átadnačelnik policije ▸ rendőrség elöljárójaenota policije ▸ rendőrségi egységposredovanje policije ▸ rendőrség közbelépésePo posredovanju policije se je sin pomiril, a ne za dolgo. ▸ A rendőrség közbelépését követően a fiú megnyugodott, de nem hosszú időre.poklicati policijo ▸ kontrastivno zanimivo rendőrt hívsodelovanje s policijo ▸ rendőrséggel való együttműködésv spremstvu policije ▸ kontrastivno zanimivo rendőri kísérettelgeneralni direktor policije ▸ kontrastivno zanimivo rendőrfőkapitánypredstavnica policije ▸ rendőrség képviselőjeizročiti policiji ▸ rendőrségnek átadbežati pred policijo ▸ rendősség elől menekülsodelovati s policijo ▸ rendőrséggel együttműködiklokalna policija ▸ helyi rendőrségTvoje izginotje smo javili policiji. ▸ Az eltűnésedről értesítettük a rendőrséget.
Povezane iztočnice: obmejna policija, finančna policija, avtocestna policija, tajna policija, uniformirana policija, vojaška policija
2. (policijska postaja) ▸ rendőrségpoklicati na policijo ▸ rendőrséget felhívoditi na policijo ▸ rendőrségre elmegyNaslednje jutro se je odločila, da bo odšla na policijo in povedala, kaj se ji je pripetilo. ▸ Másnap reggel úgy döntött, hogy elmegy a rendőrségre, és elmondja, mi történt vele.iti na policijo ▸ rendőrség megyprijaviti na policiji ▸ rendőrségen feljelentést teszV nedeljo zjutraj so na policiji prijavili tatvino kombija. ▸ Vasárnap reggel a rendőrségen bejelentették a furgon ellopását.odpeljati na policijo ▸ rendőrségre elszállít - póln (-a -o) adj.
1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro
2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale
3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto
4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento
5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole - prae-cludo -ere -clūsī -clūsum (prae in claudere)
1. zapreti (zapirati): (alicui) portas C., fores Pr., horrea Suet., ruinā aedificiorum praeclusa via Suet., maria bello quasi tempestate Fl.; meton.: praeclusit cunctos negotiatores Suet. dal je vsem (vele)trgovcem zapreti tržnice.
2. metaf. zapreti (zapirati), prepreti, ovreti (ovirati), zadrž(ev)ati, onemogočiti (onemogočati), preprečiti (preprečevati), zagraditi (zagrájati, zagrajeváti): iter O., orbem terrarum alicui Ci., sibi curiam Ci., omnes sibi aditus Ci., navigationem Auct. b. Alx., maritimos cursus magnitudo hiemis praecludebat Ci., linguam cani, ne latret Ph. ali (pren.) vocem Ph., vocem alicui L., vocis usum O. jezik zavezati, usta zamašiti (zapreti), sapo vzeti komu. - pričati glagol
1. v 3. osebi (potrjevati) ▸ tanúskodik, árulkodikpričati o pomembnosti ▸ fontosságról tanúskodikpričati o priljubljenosti ▸ népszerűségről tanúskodikpričati o moči ▸ erőről tanúskodikzgovorno pričati ▸ szemléletesen tanúskodiknazorno pričati ▸ hűen tanúskodikjasno pričati ▸ világosan árulkodikpričati v prid čemu ▸ tanúskodik amellettTekme bodo nedvomno atraktivne, o čemer pričajo imena igralcev posameznih klubov. ▸ A mérkőzések kétségkívül izgalmasak lesznek, erről tanúskodnak a klubok játékosainak nevei is.
Kadar je otroka strah, bodo njegove risbe zgovorno pričale o tem, kaj se z njim dogaja. ▸ Amikor a gyermek fél, a rajzai világosan tanúskodnak arról, mi történik vele.
Dobljeni podatki so zastrašujoči in pričajo, da lahko hitro podcenimo rast temperature. ▸ A kapott adatok félelmetesek, és arról árulkodnak, hogy hamar alulbecsülhetjük a hőmérséklet-emelkedést.
2. (na sodišču) ▸ tanúskodik, tanúvallomást teszpriča priča ▸ tanú tanúskodikizvedenec priča ▸ szakértő tanúskodikpričati v procesu ▸ eljárásban tanúskodikpričati na sodišču ▸ bíróságon tanúvallomást teszpričati na sojenju ▸ tárgyaláson tanúskodikpričati na procesu ▸ eljárásban tanúskodikpričati v prid komu ▸ valaki mellett tanúskodikpričati v korist koga ▸ valaki javára tanúskodikbiti pripravljen pričati ▸ kész tanúvallomást tennilažno pričati ▸ hamis tanúvallomást teszNa predlog obrambe sta pričala obtoženčeva mati in brat. ▸ A védelem javaslatára a gyanúsított anyja és testvére tanúskodott.
Sprašujejo se, kdo od politikov bo pričal na sodišču in kako bo to vplivalo na potek sojenja. ▸ Kíváncsiak arra, hogy a politikusok közül ki fog tanúskodni a bíróságon és ez miként befolyásolja majd a tárgyalást.
Povezane iztočnice: krivo pričati - príti (prídem) perf. ➞ prihajati
1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
priti v mesto venire in città
vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario
2.
priti ven venire fuori, uscire
priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
priti na obisk venire a trovare qcn.
priti na pomoč venire, correre in aiuto
priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
priti iz zemlje germogliare, spuntare
priti v pristanišče venire in porto, approdare
priti na mizo venire in tavola
priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
priti po koga venire a prendere qcn.
priti na vrsto essere di turno, toccare
priti na misel venire, saltare in mente
priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
priti do zaključka pervenire alla conclusione
3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia
4. (nastopiti) venire, arrivare;
solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
prišla je vročina è arrivato il caldo
prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene
5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
to pride pod točko dve questo viene al punto due
6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
priti do prepričanja convincersi
priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare
7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba
8. pog. priti na:
na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?
9. pog. priti pod:
naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia
10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
priti z nekim vprašanjem domandare
11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?
12.
priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
priti do izraza essere evidente, chiaro
priti k pameti mettere la testa a posto
priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
priti na dražbo essere messo all'incanto
priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
priti v poštev esser preso in considerazione
pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
priti v navado diventare abitudine
impers. pog. priti slabo sentirsi male
prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
priti na grmado finire sul rogo
priti na idejo ricordarsi, venire in mente
priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
priti na jezik dire
pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
priti na konja riuscire, essere a cavallo
priti na tapeto venire discusso, trattato
ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
priti na oder essere messo in scena, rappresentato
priti na beraško palico ridursi sul lastrico
priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
priti na slabše scapitarne
priti na svet venire al mondo, nascere
priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
priti (čisto) ob pamet sragionare
priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
priti pred oči vedere, venire a portata di mano
priti pred sodišče essere portato in tribunale
priti v javnost divenire di dominio pubblico
priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
priti v leta invecchiare, essere vecchio
priti v meso in kri diventare abitudine
priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
priti v pregovor divenire proverbiale
priti v promet essere in vendita, in circolazione
priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
priti v zavest diventare coscienti di qcs.
priti v zobe ljudem essere calunniato
priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
priti daleč aver successo, riuscire, farcela
kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
pren. priti naproti venire incontro
ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
pog. priti prav servire, venire a proposito
pog. priti proč crepare
priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
rel. priti v nebesa andare in paradiso
šport. priti v finale arrivare alle finali
priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
priti z zamudo arrivare in ritardo
priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
jur. priti (kot priča) comparire
priča ni prišla il teste non è comparso
priti na cilj giungere al traguardo
priti na vrh raggiungere la vetta
priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
priti do česa venire in possesso di qcs.
priti do resnice attingere alla verità
priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
priti do vrhunca culminare
priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
priti iz zapora uscire di prigione
priti iz luknje sbucare
priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
priti na dan trapelare
priti na misel sovvenire
priti ob dober glas discreditarsi
priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
priti ob voljo svogliarsi
priti po kaj prelevare
priti prej anticipare; precorrere
priti v pravem trenutku andare a fagiolo
priti v stik contattare
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - privézati (-véžem) | privezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. legare, assicurare; (privezati plovilo) ormeggiare:
privezati živino k jaslim legare il bestiame alla greppia
navt. privezati jadra imbrogliare le vele
2. pren. legare a:
privezati otroke na grunt legare i figli al podere
privezati na posteljo inchiodare al letto
agr. privezati tele non dare il vitello al macello
B) privézati se (-véžem se) | privezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. legarsi:
alp. privezati se legarsi in cordata
privezati se z varnostnim pasom mettere la cintura di sicurezza
C) privézati si (-véžem si) | privezováti si (-újem si) perf., imperf. refl. šalj.
privezati si dušo calmare la fame, la sete; sfamarsi, dissetarsi
privezati si kravato incravattarsi, annodarsi la cravatta - procēdere v. intr. (pres. procēdo)
1. iti, hoditi naprej:
procedere a passo d'uomo iti korakoma
procedere oltre nadaljevati pot
2. pren. nadaljevati:
procedere nel discorso nadaljevati izvajanje
procediamo con ordine naprej po vrsti
3. pren. napredovati:
tutto procede a gonfie vele vse gre kot po maslu
4. ravnati, delati:
procedere da galantuomo ravnati pošteno
5. izvirati, izhajati
6. admin. začeti, začenjati; opraviti, izvršiti:
procedere all'esecuzione di qcs. začeti izvedbo česa
7. pravo sprožiti postopek; sodno preganjati:
procedere contro qcn. sprožiti postopek zoper koga - puissance [pɥisɑ̃s] féminin sila, moč; oblast; sposobnost, učinkovitost; agronomie donosnost; mathématiques potenca; physique energija; militaire udarna moč
à la 4e puissance (mathématiques) na 4. potenco
puissance d'achat kupna moč
puissances pluriel alliées zavezniške sile, zavezniki
puissances belligérentes vojskujoče se sile
puissance de cheval konjska moč
puissance de choc udarna moč
puissances contractantes pogodbene sile
puissance hydraulique vodna moč
puissance exécutive izvršna oblast, moč
puissance lumineuse svetilna moč
puissance maritime, navale pomorska sila
puissance mondiale svetovna sila
puissance motrice pogonska sila
puissance nucléaire atomska moč
puissances occultes nadnaravne, skrivne sile, moči
puissance occupante, d'occupation zasedbena, okupacijska sila
puissance offensive bojna moč
puissance signataire (vele)sila podpisnica
puissance des ténèbres sile temé, demoni
à la nième puissance v najvišji stopnji, meri
grande puissance velesila
criminel masculin en puissance potencialen, možnosten zločinec
avoir en sa puissance imeti v svoji oblasti
élever (un nombre) à une puissance (mathématiques) potencirati (število)
être en puissance de biti v oblasti, biti odvisen od - razpénjati (-am) | razpéti (-pnèm)
A) imperf., perf.
1. tendere, distendere; aprire; spiegare:
razpeti mreže distendere, stendere le reti
razpeti jadra spiegare le vele
razpeti šotor piantare la tenda
razpeti dežnik aprire l'ombrello
2. sbottonare, slacciare; sciogliere:
razpeti lase sciogliere i capelli
B) razpénjati se (-am se) | razpéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl. inarcarsi (cielo); stendersi:
po višinah se razpenja gozd per le alture si stende il bosco - razvíjati (-am) | razvíti (-víjem)
A) imperf., perf.
1. svolgere, disfare, sciogliere:
razviti ovoj disfare la fasciatura
razviti darilo scartare, scartocciare il regalo
2. sviluppare, incrementare, potenziare; perfezionare:
razvijati gospodarstvo, šolstvo, znanstveno raziskovanje sviluppare l'economia, la scuola, la ricerca scientifica
razvijati stroj, model sviluppare, perfezionare una macchina, un prototipo
3. fot. sviluppare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. razviti veliko hitrost sviluppare, raggiungere una grande velocità
navt. razviti jadra sciogliere le vele, salpare
razviti svojo zastavo (v znamenje osvojitve) inalberare la propria bandiera
mat. razviti funkcijo v vrsto sviluppare una funzione in serie
šah. razviti figure sviluppare le proprie figure
B) razvíjati se (-am se) | razvíti se (-víjem se) imperf., perf. refl.
1. svilupparsi; crescere:
dežela se razvija v industrijsko državo il paese si sta sviluppando industrialmente
2. svilupparsi, progredire; maturare:
telesno in duševno se že razvija sta già maturando nel fisico e psichicamente
nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska sull'Atlantico si sviluppa un fronte, un'area di alta pressione
4. nascerne; pejor. trascendere:
razvila se je živahna razprava ne nacque un vivace dibattito
zabava se je razvila v bučno razgrajanje la festa trascese in schiamazzo smodato
5. voj. disporsi, schierarsi:
razviti se v strelce disporsi in formazione sparsa - sajast pridevnik
1. (ki vsebuje saje) ▸ kormos, koromsajast dim ▸ kormos füstsajasti delci ▸ koromrészecskékZa ogljikovodike je značilno nepopolno gorenje, zato gorijo s svetečim in sajastim plamenom. ▸ A szénhidrogénekre jellemző a tökéletlen égés, ezért fényes és kormos lánggal égnek.
2. (umazan zaradi saj) ▸ kormossajast dimnik ▸ kormos kéménysajast strop ▸ kormos plafonsajast obraz ▸ kormos arcMarsikdo se še prime za gumb, ko sreča dimnikarja; tistega ta pravega, sajastega. ▸ Sokan még megfogják a gombjukat, amikor kéményseprővel találkoznak; azzal a valódival, a kormossal.
3. (o barvi) ▸ koromsajasta črnina ▸ koromfeketesajasta barva ▸ koromszínV sajasti in smolnato črni temi je našel grobo odejo in se z njo ovil, nato je previdno zaprl vrata in pogledal, če so oknice zaprte. ▸ A koromszínű, szurkos sötétben talált egy durva pokrócot, betakarózott vele, majd óvatosan becsukta az ajtót és megnézte, zárva vannak-e a zsaluk. - secrétaire [səkretɛr] masculin, féminin tajnik, -ica, sekretar, -rka; vodja zapisnika; masculin pisalna omara
secrétaire d'ambassade, de maire tajnik na (vele)poslaništvu, na županstvu (občinski)
secrétaire d'Etat zunanji minister v ZDA, v Vatikanu
secrétaire d'Etat aux Affaires Etrangères, à la Guerre tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve, v vojnem ministrstvu
secrétaire qénéral (des Nations Unies) generalni tajnik (Združenih narodov)
secrétaire particulier osebni tajnik
secrétaire féminin à la réception sprejemna dama
le premier secrétaire du parti communiste prvi sekretar komunistične stranke - sêjemski du marché, de la foire
sejemska hala marché couvert, halle ženski spol
(vele)sejemska hala hall moški spol (ali palais moški spol) de la foire
sejemski obiskovalec, -lka visiteur, -euse moški spol, ženski spol de la foire (commerciale)
sejemski prostor place ženski spol du marché, marché moški spol, terrain moški spol de la foire
sejemska pisarna office moški spol (ali bureau moški spol) de la foire - sêjemski del mercado, de la feria
sejemska lopa puesto m
sejemska hala mercado cubierto
(vele)sejemska hala (paviljon) pabellón m de la feria
sejemski obiskovalec feriante m
sejemski prostor terreno m de la feria
sejemska pisarna oficina f (ali secretaría f) de una feria de muestras - serrare
A) v. tr. (pres. sērro)
1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
serrare a chiave zakleniti, zaklepati
2. stisniti, stiskati:
serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
serrare le file strniti vrste
serrare gli occhi pren. umreti
serrare le vele navt. speti jadra
3. pospešiti, pospeševati:
serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela
4. pritisniti, pritiskati:
serrare il nemico pritiskati na sovražnika
B) v. intr. zapreti, zapirati se
C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se - sitnariti glagol
1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodikkar naprej sitnariti ▸ állandóan akadékoskodikNajbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.
2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekediksitnariti z vprašanji ▸ kérdésekkel nyaggatnenehno sitnariti s čim ▸ folyton nyaggat valamivelNe vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
Sopomenke: dlakocepiti - spectābilitās -ātis, f (spectābilis)
1. visoko dostojanstvo: spectabilitas tua Aug. tvoje (vele)dostojanstvo, tvoja (vele)častitost, tvoje veličanstvo (kot naslov).
2. spektabilitéta = uglednost = dostojanstvo uradnika drugega ranga z naslovom spectabilis (gl. spectābilis 2.): Cod. I. in pozni Icti.