Franja

Zadetki iskanja

  • svȁgda prisl. vselej, zmerom, vedno: dobrim ljudima svagda su vrata otvorena kod mene; jednom za svagda enkrat za vselej
  • svȁkada prisl. vedno, vsakikrat: svakada se u ovoj kući nešto novo dogodi
  • svȅ
    I. nedol. zaim. vse: ona mu je sve i sva ona mu je vse na svetu; u našoj samoposluzi dobijete sve, od šivaće igle do lokomotive; sve u svemu
    II. prisl. vedno, vse: on je iz dana u dan sve bolji; ja ga opominjem, ali on sve dalje tjera svoju; rijetko idem u grad, ja sam sve kod kuće; on razmišlja kako bi riješio zadatak; tvoja sreća je sve to manja; sve u šesnaest raditi nešto delati na vse pretege
    III. vez. če, čeprav: sve i da mi se i zakuneš, ne vjernjem ti
  • svȅdni, svȅdnēvno prisl. vedno
  • svêđ, svȅđ, svȅđer prisl. vedno, vselej: biti sveđ na službi komu
  • totdeaúna adv. vedno, zmeraj
  • toujours [tužur] adverbe vedno, še vedno; zmeraj, stalno, neprestano; vsaj; vendar

    comme toujours kot vedno
    depuis toujours (že) od nekdaj
    toujours plus ... toujours moins vedno bolj (več) ... vedno manj
    toujours plus nombreux vedno, vse številnejši
    pour toujours za vedno
    il n'est toujours pas parti še vedno ni odpotoval
    le public de toujours vedno ista publika
    cause toujours! kar govôri!
    (familier) il peut toujours courir, se fouiller ... naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dobil (dosegel, ne bo uspel)
    toujours est-il que ... vendarle, vsekakor je gotovo (drži), da ...
    personne ne voulait y croire, toujours est-il que c'est arrivé nihče ni hotel tega verjeti, a se je vendarle zgodilo
    c'est toujours ça, c'est toujours autant de pris vsaj to
    il a pris une seule truite; c'est toujours ça! ujel je eno samo postrv; vsaj to!
    Qui a dit cela? - Ce n'est pas moi, toujours! Kdo je to rekel? - Jaz pač (vsekakor) ne!
  • ȕdīlj prisl.
    1. vedno, vdilj: udilj pjevati o ljubavi
    2. takoj, prècej: udilj mu šaljite ruže kao poklon
  • ūs-que, adv. (prim. ūs-piam in quis-que) „vseskozi“

    1. (samostojno, časovno) venomer, vedno, nenehno, nepretrgoma, neprestano, neprenehoma, ves čas: Ter., Pr., Mart. idr., ferrum usque sequens pressit O., nomen patris usque vocantem comprendit O., iuvat usque morari V., illa usque minatur V., poenas dedit usque H., undique totis usque adeo turbatur agris V.; usque dum Kom., Ca., H. ali usque … donec Pl. ali usque … quoad Varr., Ci. dokler (ne): usque … dum terra labores praebuit V., mihi usque curae erit, quid agas, dum quid egeris, sciero Ci. ep.; usque quāque (gl. quāque in ūsque-quāque).

    2. usque ni praep., ampak stoji pri drugih praep. in tudi adv. in določa izhodišče
    a) časovno (tam) od, izza, iz: augures omnes usque a Romulo Ci., usque ab heroicis temporibus Ci.; z adv.: inde usque repetens Ci. = če pomislim nazaj prav do tiste dobe;
    b) krajevno tam od, tam iz: usque a mari supero Romam proficisci Ci., usque a rubro mari N., usque ex ultimā Syriā navigare Ci., usque a Capitolio plausus excitatus Ci.; adv. vrinjen: ab usque Pachyno V.

    3. za določitev smeri
    a) časovno (vse) do, prav do: usque ad hanc aetatem N., usque ad nostram memoriam S., usque ad vesperum Pl., C., usque ad solis occasum C., usque ante diem XVI Cal. Dec. Ci., usque ad extremum vitae diem Ci., usque ad Darei mortem Cu.; pri adv.: usque adhuc dozdaj (do zdaj), doslej, to tega časa (trenutka), dosihdob: Acc. fr., Ter., Ci., Suet. idr., cessatum usque adhuc Pl. doslej vedno; nunc usque še zdaj, še sedaj, dosihdob: Amm.; usque quaque (gl. ūsque-quāque).
    b) krajevno (prav, vse) tja do, tja v, noter do, noter v, skozi do: usque ad castra C., ad imum usque solum O., admorunt oculis usque sub ora faces O. prav pod … , usque ad Numantiam misit C., usque in Pamphiliam Ci., usque sub Orchomenum O. prav pod orhomensko obzidje, trans Alpes usque Ci. tja čez Alpe; adv. pesn. vrinjen: Protei ad usque columnas V.; nam. praep. stoji usque pri
    a) časovno = tako dolgo, tako dolgo … da, dokler (ne): usque eo se tenuit Ci., usque eo ferrum retinuit, quoad est renuntiatum N.;
    b) krajevno = tako daleč: usque eo legiones admovit, ut barbari discedere non possent Hirt.; α) pri quō αα) = do koder: Dig., emissario uno, qui subeat, usque quo placuerit Plin.; αβ) = dokler (ne): ranam coicere in aquam, usque qua ad tertiam partem decoxeris Varr.; β) pri quā βα) = kolikor, ker: ab occidente litora Esseni fugiunt, usque qua nocent Plin. ββ) metaf. = do te mere, tako zelo: familiaris est factus usque eo, ut … Ci., usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem laborarent N., difficultate rei frumentariae affecti usque eo, ut frumento caruerint C.; v enakem pomenu tudi usque adeo: usque adeo pertimuerat Ci.; pri mestnih in krajevnih imenih (na vprašanje kam?) praep. seveda odpade: usque Romam voces referebantur Ci., ire usque Tarentum H., profectus Tarsum usque Ci., viam Appiam Brundisium usque pecuniā operire T.; od tod izvira pesn. in poklas. occ. raba adv. usque kot praep. = (tja) do: usque Iovem O., corpora usque pedes carbaso velant Cu.; praep. zapostavljena: corpus usque harena penetraverat Cu., Thessaliam usque Plin.; tudi časovno: usque somni tempus, usque quintum diem Cels.

    4. z določitvijo izhodišča in smeri = od … do
    a) časovno: ab initio usque ad hoc tempus Ci.
    b) krajevno: a pulmonibus usque ad os intimum Ci.

    5. (v drugih primerih)
    a) s praep. (vse) do: usque ad ravim poscam Pl., te in pistrinam dedam usque ad necem Ter., hoc malum usque ad bestias perveniat Ci., adsenserunt omnes usque ad Pompeium Plin. iun. do Pompeja = razen Pompeja, mansit … usque ad eum finem, dum … Ci.
    b) pri tako dolgo … da, dokler (ne): familiaris est factus usque eo, ut … Ci.
    c) kot praep. do: usque sudorem, usque sanum corpus Cels.
  • ūsque-quāque, adv. (ixpt., bolje pisano ločeno ūsque quāque; gl. ūsque)

    1. časovno vsekdar, zmeraj, vedno, vselej, kadarkoli (kadar koli), starejše vsakodob: Varr., Ca. idr., religionum u. contemptor Suet.

    2. krajevno kjersibodi (kjer si bodi), kjerkoli (kjer koli), (vse)povsod, vobče, starejše (vse)povsodi: Afr. fr., Pl., Cat. idr., undique religionem tolle aut u. conserva Ci., cur non u. Homericis versibus agam tecum? Plin. iun., quae si facit, u. laudandus est Plin. iun.

    3. metaf.
    a) v vsaki reči, v vsaki stvari, v vsem: nolite u. idem quaerere Ci.
    b) sploh: an hoc u. aliter in vitā? Ci.
  • ȕvijek (ijek.), ȕvēk (ek.) prisl. vedno, zmeraj
  • ȕzamān prisl.
    1. zastonj, zaman: uzaman se naprežeš
    2. zmeraj, vedno: uzaman veselo čeljade
  • vȁzda prisl. vedno, zmerom, kar naprej: o sreći svojoj čovjek vazda sniva
  • whenever [wenévə] veznik, prislov
    kadarkoli; vedno, kadar

    come whenever you please! pridite, kadarkoli vam prija!
  • ввек (zast.) vedno; (samo nikalno)
    ввек не svoj živ dan ne
  • век2 vedno, večno;
    в. не забуду nikoli ne bom pozabil
  • всегда vselej, vedno
  • за́вжди́ присл., vsèlej prisl., védno prisl., vénomer prisl., zméraj prisl., vsèskózi prisl., vékomaj prisl.
  • завсегда (lj.) vedno
  • поминутно vsak hip, vedno, zopet