Franja

век¹ m vek, stoletje; večnost; življenjska doba;
во веки веков na vse veke, vekomaj;
на моём веку za mojih dni;
на веки вечные na vse večne čase;
средние века srednji vek;
в кои веки na vsake svete čase;
испокон века od pradavnine, od zdavnaj

вековёчность f večnost, neminljivost

вечность f večnost

ві́чність -ності ж., véčnost -i ž.

excēssus -ūs, m (excēdere)

I. „izitje“, odhod: excessus eius Vell.

— II. pren.

1. „odhod iz življenja“, odhod v večnost, ločitev od tega sveta, smrt: excessus vitae Ci., in his esse et excessum e vita et in vita mansionem Ci.; abs.: Suet., post obitum vel potius excessum Romuli Ci., missique legati, qui … maestitiam eius (Germanici) ob excessum Augusti solarentur T.

2. oddaljitev od česa, odstop od česa, zanemarjanje česa: a pudore Val. Max., moderaminis Prud.; occ. ret. zastranitev od glavne teme: Plin., Amm., Tert., egressio vel, quod usitatius esse coepit, excessus Q., (Cicero) otiosus (est) circa excessūs T., quid audentius est illo pulcherrimo ac longissimo excessu Plin. iun.

3. excessus mentis (ἔκστασις) zamaknjenje (zamaknjenost): Aug., Cassian.

4. pomol, štrlina: os calcis … quadam (parte) excessus habet Cels., fluxuosi excessus, montani excessus Amm., excessus (crucis) Tert.

obitus -ūs, m (obīre)

1. zahod, zahajanje, zaton: Lucr., ortus et obitus lunae Ci., signorum ortus et o. Ci., stellarum ortus atque o. Cat.

2. metaf. zahod = pogibel, uničenje, poguba, propast, propad, poraz: obitus occasusque noster Ci. politični propad, izginotje (v pregnanstvo), post Cimbrorum obitum C.; occ. = odhod v večnost, smrt: T., Suet., Val. Fl. idr., post obitum Alexandri Magni Cu., ante obitum nemo dici debet beatus O., o. Tulliae filiae Ci.

3. prihajanje, prihod k čemu, lotevanje česa; pren. opravilo, opravljanje, izvajanje, delo, nastop: fugae Tert.; occ. obisk, obhod, potovanje: Ter., civitatum multarum Ap. po mnogih deželah.

Opomba: Nenavaden gen. obiti: Ap.

преставиться (zast.) preseliti se v večnost, preminiti

avanti

A) avv.

1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

B) cong.

1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

C) prep.

1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro

Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej

E) m šport napadalec

cel [éu̯] (-a, -o)

1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
po celi/vsej površini ganzflächig

2. (nerazkosan) ganz

3. (nepoškodovan) heil

4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
celo leto ein volles Jahr

5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)

6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
velik obseg: cele stolpce spaltenlang
cele strani seitenlang

7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)

8.
matematika celo število ganz Zahl
izražen s celim številom ganzzahlig
|
celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
na celem (nenadoma) plötzlich
figurativno cel oče ganz Vater
figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
figurativno cel hudič je der Teufel ist los
celo noč die Nacht über
celo večnost eine Ewigkeit
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen

coon [ku:n] samostalnik
ameriško, zoologija rakun
pogovorno črnec
figurativno premetenec, lisjak

domačno coon's age neskončno dolgo, cela večnost
he's gone coon z njim je konec, po njem je
old coon zviti lisjak
pogovorno coon song črnska pesem

dog¹ [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček

dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?

dolgo lange, lange Zeit
kako dolgo wie lange
prav tako dolgo [ebensolange] ebenso lange
še dolgo ne noch lange nicht/noch lange kein
še ne dolgo (tega) vor nicht langer Zeit
že dolgo schon lange, (že kar nekaj časa) schon eine Weile
že dolgo (od takrat) (schon) lange her
že dolgo načrtovan, nameravan ipd.: von langer Hand
že dolgo zaželen langersehnt
neskončno dolgo (celo večnost) čakati ipd.: ewig
zelo dolgo dauer-
(zračiti dauerlüften, biti brezposeln dauerarbeitslos sein)
na dolgo in široko pripovedovati ali razlagati: weitläufig (erzählen), lang und breit (erzählen), (etwas) breittreten
dolgo časa lange Zeit, eine ganze Weile

donkey [dʌ́ŋki] samostalnik
zoologija osel
figurativno bedak

to talk the hind leg of a donkey govoriti kot dež
donkey's years cela večnost
pogovorno to ride the black donkey biti trmast
the donkey means one thing, the driver another mnenja so različna
since (ali for) donkey's years že od nekdaj

durare

A) v. intr. (pres. duro)

1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago

2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape

3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti

B) v. tr.

1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti

2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja

éternel, le [etɛrnɛl] adjectif večen; brezkončen; neločljiv; (religion)

Eternel masculin Večni Bog; masculin kar je večno; večnost
neiges féminin pluriel éternelles večni sneg
repos masculin, sommeil masculin éternel večno spanje, smrt
(religion) la vie éternelle, le salut éternel večno življenje, zveličanje
d'éternelles discussions diskusije brez konca in kraja
la Ville éternelle večno mesto (Rim)
son éternelle cigarette njegova večna, neločljiva cigareta
(familier) c'est un grand chasseur devant l'Eternel to je zelo velik lovec

éterniser [-nize] verbe transitif ovekovečiti (son nom svoje ime); zavlačevati v nedogled (le débat debato)

s'éterniser trajati celo večnost, vleči se v nedogled; ostati dolgo časa (chez quelqu'un pri kom); ovekovečiti se, postati nesmrten
nous ne pouvons pas nous éterniser ici, on nous attend ailleurs ne moremo večno ostati tu, čakajo nas drugje

ever [évə] prislov
vedno, nenehno, vselej; večno; nekdaj, včasih, (sploh) kdaj

as ever kakor hitro, bržko
ever afterwards, ever since odtlej
arhaično ever and anon tu in tam
ever before od nekdaj
hardly (ali scarcely) ever skoraj nikoli
ever so long celo večnost
pogovorno ever so še kako, zelo
if ever so tired najsi še tako truden
for ever (and a day) večno
ever yours vaš (ali tvoj) vdani (kot zaključek pisma)
who (what, how, where, when) ever kdo (kaj, kako, kje, kam, kdaj) le, že

fabbrica f

1. gradnja, izgradnja:
dirigere la fabbrica di uno stadio voditi gradnjo stadiona
lungo come la fabbrica di S. Pietro pren. dolg ko večnost

2. (fabbriceria) uprava cerkvene imovine, cerkveni stavbni urad

3. tovarna:
una fabbrica d'automobili avtomobilska tovarna
prezzo di fabbrica tovarniška cena
marchio di fabbrica blagovna znamka, trademark
quel salotto è una fabbrica di pettegolezzi pren. ta salon je pravo leglo opravljivosti
nuovo di fabbrica čisto nov

her sem; von weit her oddaleč, od daleč; nicht weit her nedaleč odtod/stran; von außen/oben/da her od zunaj/zgoraj/tam; hinter/neben/vor her samo poudarja predlog ; hinter ... her sein biti na lovu za ...; Geld her! sem z denarjem!; her damit! daj sem! zeitlich že: von früher her že od prej; von alters her že od nekdaj; einen Monat her pred mesecem dni/enim mesecem; her sein: es ist schon ein Jahr her že leto je minilo; es ist schon eine Ewigkeit her od tedaj je že cela večnost

home² [hóum] prislov
doma, domov; na cilj, na cilju; v srce, točno

to bring home the bacon zmagati
to bring a crime home to s.o. dokazati komu zločin
to bring s.th. home to s.o. prepričati koga o čem, predočiti, dokazati komu
figurativno to come home to ganiti, občutiti, priti do srca
curses come home to roost kdor drugemu jemlje čast, jo sam izgubi
till the cows come home celo večnost
to drive a nail home zadeti
to drive s.th. home to s.o. prigovarjati, prepričevati koga
to get home uspeti zmagati
to hit (ali strike) home v živo zadeti, pravo zadeti
to see s.o. home spremiti koga domov
the thrust went home udarec je zadel v črno
nothing to write home about nič posebnega