Franja

Zadetki iskanja

  • perdurable [pədjú:rəbl] pridevnik (perdurably prislov)
    trajen, nespremenljiv, neizginljiv, večen
  • perdurable [pədjú:rəbl] pridevnik (perdurably prislov)
    trajen, nespremenljiv, neizginljiv, večen
  • perdurable [-dürabl] adjectif, vieilli večen
  • perēnne agg. neskončen, večen; trajen (tudi pren.):
    monumento eretto a perenne memoria spomenik, postavljen v trajen spomin
    piante perenni bot. rastline trajnice
    nevi perenni večni sneg
  • perenne večen; neprestan

    pino perenne vedno zelena jelka
  • perpetual [pəpétjuəl] pridevnik (perpetually prislov)
    večen, neprekinjen, stalen
    ekonomija neodpovedljiv
    pogovorno neprestan

    perpetual snow večni sneg
    ekonomija perpetual inventory permanenčna (tekoča) inventura
    perpetual motion perpetuum mobile
  • perpétuel, le [-tɥɛI] adjectif večen; neprestan; juridique dosmrten

    mouvement masculin perpétuel perpetuum mobile, večno gibalo
  • perpētuo agg.

    1. večen, neskončen:
    in perpetuo za zmeraj

    2. trajen, neprekinjen

    3. glasba
    moto perpetuo moto perpetuo

    4. star. dosmrten:
    carcere perpetuo dosmrtna ječa
  • perpetuo večen, trajen, neprestan; dosmrten
  • perpétuu -ă (-i, -e) adj.

    1. večen; neskončen

    2. trajen, nepretrgan, nenehen
  • semper, adv. (iz *sem = ἕν (prim. semel) in per skozi (prim. parum-per) = „venomer“)

    1. zmerom, zmeraj, vsevdilj, vedno, vselej, venomer, ves čas, nenehno, kar naprej; večinoma pri glag.: PL., TER., CA. idr., hoc ego semper optabam ab dis immortalibus CI., id hodie quoque publice semper refectum manet L. redno, vento semper rubet aurea Phoebe V.; v skrajšanih stavkih tudi pri adj.: o mea frustra semper verissima auguria CI., avidam ulteriorum semper gentem L., semper mustum PLIN.; atrib. pri subst. (izpeljanih iz glag.) = nenehen, stalen, veden, trajen, neprestan, vsakokraten, večen: PL., TER. idr., ego pacis semper laudator CI., Hasdrubal pacis semper auctor L., omnes Siciliae semper praetores CI.

    2. od nekdaj, od zdavnaj: semper tuum, nuper meum, semper verna PLIN. IUN.; semper okrepljen z adv. cottidie, perenne, adsidue idr. ali adj. adsiduus, omnis: ea mihi cottidie ... semper supplicat PL., lucrum ut perenne vobis semper suppetat PL., ne semper ... adsidue agendi sint mihi TER., cum ruri adsiduus semper viverit CI., assiduis uvida (sc. rura) semper aquis O., ibi semper omne vitae spatium famula fuit CAT.; tako tudi semper et ubique PETR., Q., SUET.
  • sempiternal [sempité:nəl] pridevnik (sempiternally prislov)
    večen, neskončen
  • sempiternel, le [sɛ̃pitɛrnɛl] adjectif večen, neprestan

    ses sempiternels reproches njegovi (njeni) večni očitki
  • sempitērno agg. knjižno večen:
    in sempiterno večno, vekomaj
  • sempiterno večen
  • sempiternus 3 (semper; morda nam. *semper–ternus; prim. ae-ternus iz aevi-ternus) vedno trajajoč, nenehen, stalen, veden, trajen, neprestan, nepretrgan, neprenehen, neprenehljiv, večen: PL., TER., VARR., AP. idr., ignis Vestae perpetuus et sempiternus CI., cursus stellarum CI., memoria amicitiae nostrae CI., tempus, animus, odia, vincula CI. Adv. sempiternē vedno, nenehno, vsevdilj, ves čas, stalno, trajno, neprestano, nepretrgoma, neprenehoma, večno, od vekomaj: ECCL., populoque ut faustum sempiterne sospitent PAC. AP. NON.; adv. acc. n sempiternum vedno, za vselej: quod tibi sempiternum salutare sit PL.; adv. abl. n. sempiternō vedno, za vselej: ego mihi haec monimenta sempiterno posui quae cepi CA. FR., ut quadringenta impendat, non sentiet patrimonium illius, et sempiterno nominabitur PETR., ea (sc. materia) et in terra obruta et in aqua conlocata permanet sine vitiis utilis sempiterno VITR., per quos (sc. cardines) pervolitat sempiterno caelum VITR.
  • supertemporal [sju:pətémpərəl] pridevnik

    1.
    ki presega časovne meje, večen

    2. medicina
    ki se nahaja nad sencámi
  • timeless [táimlis] pridevnik (timelessly prislov)
    neskončen, večen; brezčasen; ki ni vezan na čas

    timeless art večna umetnost
  • unbegotten [ʌnbigɔ́tn] pridevnik
    nespočet, nerojen; večen
  • unbegun [ʌnbigʌ́n] pridevnik
    brez začetka, večen; (še) nezačet