Franja

Zadetki iskanja

  • brígati preocupar; interesar

    kaj Vas to briga? a usted ¿qué le importa (ali interesa)?
    brigajte se za svoje zadeve (posle) ¡ocúpese usted en sus asuntos!
    to me nič ne briga (eso) no me importa nada
    brigati se za tener cuidado de, cuidarse de, mirar por
    ne se brigati za no preocuparse de
  • budilka samostalnik
    (ura z alarmom) ▸ ébresztőóra
    naviti budilko ▸ ébresztőórát felhúz
    nastaviti budilko ▸ ébresztőórát beállít
    budilka zazvoni ▸ az ébresztőóra megcsörren
    budilka zvoni ▸ csörög az ébresztőóra
    zvonjenje budilke ▸ ébresztőóra csörgése
    zvok budilke ▸ ébresztőóra hangja
    radio z budilko ▸ rádiós ébresztőóra
    ura z budilko ▸ ébresztőóra
    Če vas skrbi, da bi predolgo spali, si navijte budilko. ▸ Ha attól tart, hogy túl sokáig aludna, állítsa be az ébresztőórát!
  • cél entier, complet, total, intact

    celo število nombre entier
    cela vas tout le village
    cele dneve je delal il travaillait des jours entiers
    cela ura une heure entière
    ostati cel demeurer intact
    cel znesek le montant total
  • césta (-e) f

    1. strada; via:
    ravna, široka cesta strada diritta, larga
    asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
    dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
    obvozna cesta circonvallazione
    slepa cesta vicolo cieco
    Tržaška cesta via Trieste
    cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
    dela na cesti lavori in corso
    cesta pelje v la strada porta a
    vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
    ceste se križajo le strade si incrociano
    prečkati cesto attraversare la strada
    zapeljati s ceste uscire di strada

    2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
    cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
    avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
    avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
    avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
    avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
    astr. Rimska cesta Via lattea
    pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
    pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
    pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
    nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
    pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
    pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
    pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
    gledati na cesto dare sulla strada
  • coprnica samostalnik
    1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány
    slivniška coprnica ▸ slivnicai boszorkány
    Coprnica ga je hotela zrediti, da bi ga spekla in pojedla. ▸ A boszorkány fel akarta hizlalni, hogy aztán megsüsse és megegye.
    Sopomenke: čarovnica

    2. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány, boszorka, banya
    K coprnicam in coprnikom ne hodim, da bi izvedel svojo bližnjo ali daljno prihodnost. ▸ Nem járok boszorkányokhoz és varázslókhoz azért, hogy megismerjem a közeli vagy a távoli jövőmet.
    V srednjem veku bi vas imeli za coprnico, na srečo so danes za nadnaravne sposobnosti prijaznejši časi. ▸ Magát a középkorban boszorkánynak tartották volna, de szerencsére manapság jobb idők járnak a természetfeletti képességekkel rendelkezőkre.
    Sopomenke: čarovnica

    3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ boszorkány, boszorka
    Pusti to staro coprnico, naj govori sama s sabo. ▸ Hagyd azt a vén boszorkát, hadd motyogjon magában.
    Sopomenke: babura, čarovnica
  • čast ženski spol (-i …)

    1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
    čast in slava Ruhm und Ehren
    imeti čast die Ehre haben
    izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
    izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
    izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
    izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
    kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
    zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
    čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

    2. vljudnostne formule:
    s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
    imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
    čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

    3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
    |
    Vsa čast! Hut ab!
    legija časti die Ehrenlegion
    izguba časti der Ehrverlust
    izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
    kodeks časti der Ehrenkodex
    občutek časti das Ehrgefühl
    pojem časti der Ehrbegriff
    pojmovanje časti die Ehrauffassung
    razžalitev časti die Ehrenkränkung
    rešitev časti die Ehrenrettung
    stvar časti die Ehrensache
    |
    brez časti ehrenlos
    streči po časti ein Ehrabschneider sein
    pod častjo meni: unter (meiner) Würde
    sploh: unter aller Würde
    biti komu pod častjo eine Zumutung sein
    pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
    v čast zur Ehre
    biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
    šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
    v časteh geehrt, figurativno geschätzt
    z vsemi častmi mit allen Ehren
    zaradi časti ehrenhalber
    zoper čast ehrenrührig
  • část honneur moški spol , estime ženski spol , considération ženski spol , réputation ženski spol

    gre za čast il y va de l'honneur
    čast mi je obvestiti vas j'ai l'honneur de vous informer
    izkazati, delati čast faire honneur à
    sprejeti (odkloniti, rešiti) čast accepter (décliner, sauver) l'honneur
    pod čast mi je je considère au-dessous de ma dignité (ali de mon rang); je considère comme indigne de moi de
    čast komu čast à tout seigneur tout honneur
  • devêti (-a -o) numer. nono; nove:
    deveti januar nove gennaio
    ob deveti uri alle nove
    gre v deveto leto sta per compiere nove anni
    deveti del celote la nona parte del tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
    deveta dežela il paese di Bengodi
    pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
    deveta lepota la fossetta del mento
    pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • devica samostalnik
    1. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Szűz [znamenje]szűz [oseba]
    devica po horoskopu ▸ horoszkóp szerint Szűz
    rojen v znamenju device ▸ a Szűz jegyében született
    Luna v Devici ▸ Hold a Szűzben
    Sonce v Devici ▸ Nap a Szűzben
    v znamenju Device ▸ a Szűz jegyében
    Samske device utegnejo srečati sorodno dušo. ▸ A facér szűzek lelki társra találhatnak.
    Ljude s Soncem v Devici so izvrstni analitiki in kritiki. ▸ Azok az emberek, akiknek a Napja a Szűzben van, kiváló analitikusok és kritikusok.
    Saturn v znamenju Device vpliva na vas v trenutkih, ko začutite negotovost. ▸ A Szűz jegyében járó Szaturnusz a bizonytalanság pillanataiban hat önre.

    2. (ženska, ki še ni imela spolnega odnosa) ▸ szűz
    mlada devica ▸ fiatal szűz
    nedolžna devica ▸ ártatlan szűz
    nedotaknjena devica ▸ érintetlen szűz
    žrtvovanje device ▸ szűz feláldozása

    3. lahko izraža negativen odnos (starejša neporočena ženska) ▸ aggszűz, vénlány
    ostarela devica ▸ aggszűz, vénkisasszony, vénlány
    Gre za žensko okrog tridesetih, ki je ostarela devica, ker je njen partner zaradi finančnih težav ne more poročiti. ▸ Egy harmincas éveiben járó nőről szól, aki aggszűz, mert a párja anyagi problémák miatt nem tudja feleségül venni.
    Povezane iztočnice: zarjavela devica
  • dežnik samostalnik
    1. (kot zaščita pred dežjem) ▸ esernyő, ernyő, napernyő
    zložljiv dežnik ▸ összecsukható esernyő
    ženski dežnik ▸ női esernyő
    moški dežnik ▸ férfi esernyő
    moker dežnik ▸ nedves esernyő
    odpreti dežnik ▸ kinyitja az esernyőt
    zapreti dežnik ▸ becsukja az esernyőt
    konica dežnika ▸ esernyő hegye
    ročaj dežnika ▸ esernyő nyele, esernyő fogója
    V gostilni sem pozabil dežnik. ▸ A vendéglőben felejtettem az esernyőt.
    Tamle poleg vas je stojalo za dežnike. Postavite ga noter. ▸ Mellettetek van az ernyőtartó. Tegyétek bele!

    2. (senčnik) ▸ napernyő
    v senci dežnika ▸ napernyő árnyékában
    Prodajalci na tržnici iščejo senco pod dežniki. ▸ A piaci árusok árnyékot keresve az ernyő alá húzódnak.
    Za začetek smo postavili dežnik in stole kar v gozdu pri avtomobilih. ▸ Legelőször felállítottuk a napernyőt és kiraktuk a székeket az autók mellé az erdőben.

    3. vojska (obrambni sistem) ▸ ernyő
    protiraketni dežnik ▸ rakétavédelmi ernyő
    raketni dežnik ▸ rakétavédelmi ernyő
    jedrski dežnik ▸ nukleáris ernyő
    obrambni dežnik ▸ védelmi ernyő
    varnostni dežnik ▸ biztonsági ernyő

    4. (okrilje) ▸ védőpajzs, oltalom, égisz
    Liga narodov je novo tekmovanje pod dežnikom Uefe. ▸ A Nemzetek Ligája új versenysorozat az UEFA égisze alatt.
    V državi, ki je spadala pod dežnik atlantskega pakta. ▸ Egy olyan országban, amely az Atlanti Szerződés oltalma alá tartozott.

    5. (skupni pojem) približek prevedkaugyanabba a csoportba tartozó
    Judi, muslimani in pripadniki kopice drugih ver, ki ne spadajo pod dežnik krščanstva.kontrastivno zanimivo Zsidók, muzulmánok és egy sor más vallás tagjai, amelyek nem tartoznak a kereszténység védőpajzsa alá.
    Pod skupni dežnik so stlačile več različnih bolezni.kontrastivno zanimivo Egy kalap alá vettek egy sor betegséget.

    6. (goba) kontrastivno zanimivoőzlábgomba
    klobuk dežnika ▸ őzlábgomba kalapja
  • dlakocepiti glagol
    (po nepotrebnem komplicirati) ▸ szőröz, kukacoskodik
    Nikoli nisva zaslužili toliko, da bi lahko preveč dlakocepili glede dvoran, v katerih sva nastopali. ▸ Sohasem kerestünk annyit, hogy szőrözzünk a fellépéseink helyszínéül szolgáló termekkel kapcsolatosan.
    Ne dlakocepite preveč, raje se spustite v dogodivščino, ne glede na to, kako strah vas je neznanega.kontrastivno zanimivo Ne legyetek túl szőrszálhasogatóak, inkább engedjétek át magatokat a kalandnak, függetlenül attól, mennyire féltek az ismeretlentől.
  • dôbro adv.

    1. bene:
    dobro zaslužiti guadagnare bene
    dobro (srečno, uspešno)
    končati se finire bene
    dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
    dobro (toplo)
    obleči se vestirsi bene
    dobro (drago)
    prodati vendere bene, caro
    dobro videti, slišati vedere, sentire bene
    dobro (v izobilju, lagodno)
    živeti vivere bene

    2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
    dobro očistiti pulire bene
    dobro (močno, trdno)
    pritrditi fissare bene
    dobro (varno)
    shraniti conservare bene
    iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
    (kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

    3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
    zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

    4. v povedni rabi za izražanje:
    a) primernosti, koristnosti bene:
    dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
    b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
    dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
    c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
    pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

    5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
    dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
    še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

    6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
    dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
    dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro deti fare bene; far piacere
    dobro se goditi stare bene
    dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
    biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
    biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
    pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare
  • dočákati atteindre, parvenir à, arriver à, attendre, voir

    dočakati lepo starost arriver à un âge avancé
    kdor čaka, dočaka tout vient à point à qui sait attendre
    oh, kaj sem dočakal quel grand malheur m'est arrivé (ali m'a atteint)
    končno smo vas dočakali enfin vous voici (ali vous êtes là)
    ne morem ga dočakati il me tarde de le voir
  • domač (-a, -e)

    1. hiša: das Elternhaus
    domača vas das Heimatdorf
    domači kraj der Heimatort

    2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
    domače ognjišče Heim und Herd

    3. iz domovine, v domovini: heimatlich
    domača kuhinja die Landesküche
    narejen v državi: im Inland hergestellt
    domači trg der Inlandsmarkt
    domača cena der Inlandspreis
    domača pasma die Landrasse
    domača poraba der Binnenkonsum
    domača prodaja der Inlandsabsatz
    domača sorta die Landsorte
    domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
    let na domači progi letalstvo der Inlandflug
    domači oddelek die Inlandsabteilung

    4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
    domača pijača (delanec) der Haustrunk
    domače jajce das Landei
    domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
    domače platno die Hausleinwand

    5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
    domači mojster der Bastler, der Heimwerker
    domači pes der Haushund
    domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
    domači naslov die Privatadresse
    domača hrana die Hausmannskost

    6.
    biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
    postati domač heimisch werden
  • do nadrobnosti stalna zveza
    (o veliki natančnosti) ▸ részletekbe menően, a legapróbb részletekig
    Ravno to jih loči od drugih prodajalcev, saj izdelke, ki jih ponujajo, poznajo do nadrobnosti in so nam znali razložiti prav vse, kar nas je zanimalo. ▸ Ez különbözteti meg őket a többi eladótól, mert a legapróbb részletekig ismerik az általuk kínált termékeket, és el tudtak magyarázni mindent, ami minket érdekelt.
    Mi smo do nadrobnosti obdelali te nove zakone. ▸ Részletekbe menően feldolgoztuk ezeket az új törvényeket.
    Kar ne morem verjeti, da je vse videti tako zelo razločno, tako do najmanjših nadrobnosti. ▸ El sem hiszem, hogy mennyire világos a legapróbb részletekig.
    Videla vas je vsaj že dvakrat in vas opisala do zadnje nadrobnosti, vključno z barvo čevljev, ki ste jih takrat imeli na sebi. ▸ Mindössze kétszer látta önt, de a legapróbb részletekig leírta, beleértve a cipője színét is, amit akkor viselt.
  • dovoliti glagol
    1. (dati dovoljenje) ▸ engedélyez
    dovoliti uporabo ▸ használatot engedélyez
    dovoliti poseg ▸ beavatkozást engedélyez
    dovoliti vrnitev ▸ visszatérést engedélyez
    dovoliti objavo ▸ közzétételt engedélyez
    dovoliti gradnjo ▸ építést engedélyez
    dovoliti prodajo ▸ értékesítést engedélyez, eladást engedélyez
    izjemoma dovoliti ▸ kivételesen engedélyez
    Lov na medveda lahko le izjemoma dovoli kmetijski minister. ▸ A medvevadászatot csak a mezőgazdasági miniszter engedélyezheti kivételes helyzetben.
    dovoliti gostom ▸ vendégeknek engedélyez
    dovoliti vstopiti ▸ belépést engedélyez
    Koliko časa, na dan ali na teden, naj starši otroku dovolijo gledati televizijo? ▸ A szülők naponta vagy hetente mennyi időt engedélyezzenek tévénézésre a gyermekeknek?

    2. (dopustiti) ▸ enged, megenged, hagy
    Če nam bo vreme dovolilo, bomo dobro živeli. ▸ Ha az időjárás engedi, akkor jól fogunk élni.
    Po porazu v Maleziji tokrat mercedesa nista dovolila presenečenja. ▸ A malajziai vereség után a Mercedesek nem adtak lehetőséget semmilyen meglepetésre.
    Ne dovolimo, da nas jesensko deževno vreme spravi v slabo voljo. ▸ Ne hagyjuk, hogy az őszi idő rossz kedvre hangoljon bennünket.
    V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da se reka onesnažuje. ▸ Semmilyen esetben sem szabadna hagyni, hogy szennyezzék a folyót.

    3. (kot izraz vljudnosti) ▸ megenged
    Dovolite, da vas vprašam: kaj pravzaprav želite? ▸ Ha megenged egy kérdést: mit szeretne valójában?
    Dovolite mi, da vam s primerom razložim. ▸ Engedjék meg, hogy egy példával magyarázzam meg.
    Še majhna osebna prošnja, če dovolite, gospe in gospodje. ▸ Még egy aprócska személyes kérés, ha megengedik, hölgyeim és uraim.
  • elektrokardiograf samostalnik
    medicina (naprava) ▸ elektrokardiográf
    Tudi tam vas klinično pregledajo, opravijo nekaj laboratorijskih preiskav krvi, z elektrokardiografom preverijo delovanje srca. ▸ Elvégeznek önön egy klinikai vizsgálatot és néhány laboratóriumi vérvizsgálatot, elektrokardiográfiás vizsgálatnak is alávetik, hogy ellenőrizzék a szívműködését.
    Elektrode, ki jih zdravnik namesti na kožo, zaznavajo električno dejavnost srca in jo posredujejo elektrokardiografu. ▸ Az orvos által a bőrre helyezett elektródák érzékelik a szív elektromos aktivitását, és továbbítják azt az elektrokardiográfhoz.
    Sopomenke: EKG
  • eskimski pridevnik
    (o Eskimih) ▸ eszkimó
    eskimska vas ▸ eszkimó falu
    eskimski lovec ▸ eszkimó vadász
    eskimski jezik ▸ eszkimó nyelv
    eskimska kultura ▸ eszkimó kultúra
    eskimski iglu ▸ eszkimó iglu
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • glava boli koga frazem
    (imeti skrbi; obžalovati kaj) ▸ fő a feje, fáj a feje
    glava boli koga zaradi česa ▸ fáj a feje valami miatt, fő a feje valami miatt
    Brez skrbi, tokrat vas ne bo bolela glava zaradi previsokega računa mobilne telefonije. ▸ Nyugi, most nem fog fejfájást okozni a magas mobiltelefon-számla.
    Kljub veselemu decembru ne zanemarite službenih obveznosti. Da vas potem januarja ne bo bolela glava. ▸ Hogy januárban ne fájjon a feje, a decemberi vidámságok közepette se hanyagolja el szolgálati kötelezettségeit!