use1 [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija
beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti
uso2 m
1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj
2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge
3. pravo služnost
4. vaja
5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi
6.
usi pl. uzusi
7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza
ūsus -ūs, m (ūtī)
1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.
2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.
3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.
4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.
armātūra -ae, f(armāre)
1. vrsta oborožitve, oborožitev, orožje: Deiotarus habet cohortes nostrā armaturā Ci. ep. po naše oborožene, Numidae levis armaturae C. lahko oboroženi, studium armaturae Threcum Suet. za borce (gladiatorje) s traškim orožjem.
2. met. oboroženci: N., Cu. idr., haec armatura (sc. Cretenses) L., arm. varia peditatūs et equitatūs Ci. ep., levis armatura L. lahko oboroženi vojaki, pešaki, nostrae sunt legiones, nostra levis armatura, noster equitatus Ci., gravis armatura Veg. težko oboroženi vojaki, pešaki; pl. leves armaturae Amm.
3. (v pozni lat.)
a) težko oborožena telesna straža: armaturarum tribunus, rector Amm.; potem nasploh oborožena sila, vojaška moč: Amm., Veg.
b) (=arma) orožje: armaturam dare Val. Max., armaturam accipere, induere armaturam dei Vulg.
c) orožna (bojna) vaja, taktične vaje, taktika: Veg., armaturae scientia, artium armaturae... scientissimus Amm.; met. taktično izvežbane čete: Veg.
dēclāmatiō -ōnis, f (dēclāmāre)
1. govorniška vaja: Corn., Q., sic haec mihi nunc est senilis declamatio Ci.; met. predmet govorniške vaje, umetelno predavanje, šolski govor: Val. Max., Sen. rh., Iuv., Suet.
2. occ. (prazno, glasno) govorjenje, govoričenje, besedičenje, besedovanje, puhlo deklamiranje, govorniško ropotanje: desinamus vulgari declamatione contendere Ci., non placet mihi inquisitio candidati … , non declamatio (nekateri pišejo denuntiatio) potius quam persalutatio Ci., sequitur, ut materiae abhorrenti a veritate declamatio quoque adhibeatur T.
dēcursiō -ōnis, f (dēcurrere)
1. tek(anje) navzdol: aquae Arn.
2. occ. (voj.)
a) napad, naval: Brutus in Ci. ep., barbarorum Hirt., decursiones facere Auct. b. Alx.
b) pohod pod orožjem, vojaški tek, vojaška vaja (manever): campestris Suet. ali campi Veg., Troiae Suet., indicere decursionem praetorianis Suet.