Franja

altezza f

1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos

2. glasba višina (tonska)

3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha

4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost

5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade

6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra

7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika

8. astr. višina

Alžirija samostalnik
(država) ▸ AlgériaIslamisti se sicer skrivajo v gorah na meji z Alžirijo, kamor so jih pregnale francoske in malijske vojaške sile. ▸ Az iszlamisták az algériai határ mentén található hegyekben rejtőzködnek, ahova a francia és mali katonai erők űzték őket.
Puščava pa omogoča tudi drugačne smučarske izzive: smučanje in deskanje po peščenih vzpetinah, predvsem v bližini meje z Alžirijo. ▸ A sivatag különféle síelési kihívásokat is tartogat: síelési és boardozási lehetőségeket a homokos lejtőkön, elsősorban az algériai határ közelében.

apropiére -i f približevanje, zbliževanje
□ în apropiere blizu, v bližini

Atlas samostalnik
1. (gorovje) ▸ AtlaszV gorovju Atlas se je snežna meja spustila na 1500 metrov. ▸ Az Atlasz-hegységben a hóhatár 1500 méterre csökkent.
Vodo, ki priteče z zasneženega Atlasa, uporabljajo za namakanje. ▸ A havas Atlasz-hegységből lefolyó vizet öntözésre használják.

2. (mitološko bitje) ▸ Atlasz, Atlas
Starogrške legende pravijo, da so Plejade hčere Atlasa. ▸ Az ógörög legendák szerint a pleiaszok Atlasz lányai.

3. (Saturnova luna) ▸ Atlas
Atlas ima približno okroglo obliko in povprečni premer 30 km. ▸ Az Atlas gömbölyded, az átlagos átmérője pedig 30 km.
V Saturnovem sistemu je tak satelit Atlas, ki kroži v bližini zunanjega roba obroča A. ▸ Az Atlas a Szaturnusz holdja, amely az A gyűrű külső pereme közelében kering.

4. (vladar) ▸ Atlasz
Kralj Atlas je vladal v glavnem mestu Atlantidi. ▸ Atlasz király Atlantisz fővárosában uralkodott.

auprès [oprɛ] préposition zraven, poleg

tout auprès čisto v bližini
auprès de pri, ob, poleg, zraven
il y a une boulangerie auprès de l'église pekarna je poleg cerkve
l'ambassadeur de France auprès de la République italienne francoski veleposlanik pri italijanski republiki
votre mal n'est rien auprès du mien vaša bolezen ni nič v primeri z mojo
je passe pour un sot auprès de lui v njegovih očeh, po njegovem mnenju, zanj sem jaz bedak

bližin|a ženski spol (-e …) die Nähe (meseca Mondnähe, smrti Todesnähe, časovna Zeitnähe); (okolica) der Nahbereich
nastavitev bližine die Naheinstellung
iz bližine aus der Nähe, Nah- (boj iz bližine der Nahkampf, strel iz bližine der [Nahschuß] Nahschuss, sprožitev plazu iz bližine die Nahauslösung, iskanje iz bližine die Nahortung)
v bližini in der Nähe, (v dosegu) in Reichweite, (kolikor daleč se sliši) in Hörweite
v neposredni bližini in nächster Nähe
v bližini česa in …-nähe/-nah
(tal in Bodennähe, bodennah; kopnega in Landnähe, mesta in Stadtnähe, stadtnah; obale in Küstennähe, küstennah; tečaja in Polnähe, polnah; srca in Herznähe, herznah)

bližína nearness; closeness; proximity; propinquity; (soseščina) vicinity, neighbourhood

v bližíni in (one's) vicinity, near, nearby, close at hand
iz bližíne at close quarters, closely
v neposredni bližíni in the immediate vicinity, close by
nekje v bližíni somewhere around, somewhere in the neighbourhood ali vicinity

bližína proximité ženski spol , voisinage moški spol

v bližini à proximité de; tout près de, dans le voisinage

bližína proximidad f ; vecindad f ; (krajevna) cercanía f

tu v bližini, čisto v bližini quí cerca
v bližini hiše próximo a la casa
v bližini (česa) cerca de, próximo a
v njegovi bližini cerca de él
v neposredni bližini muy cerca
strel (streljati) iz nepasredne bližine un tiro (disparar) a quema ropa
motriti iz bližine contemplar (ali mirat) de cerca

Bodennähe, die, in Bodennähe pri tleh, v bližini tal

Camarīna (Camerīna) -ae, acc. -an (O.), f (Καμαρίνα) Kamarina, Kamerina, mesto na jugozahodu Sicilije: O., Plin. V bližini mesta je bilo močvirje z istim imenom, ki so ga Kamarinci, ne da bi se menili za opozorilo delfskega preročišča, izsušili in oblegajočim sovražnikom omogočili pot v mesto: Sil., Cl., fatis numquam concessa moveri adparet Camarina V.

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

congredior -gredī -gressus sum (cum in gradī)

1. sniti se, shajati se, sesta(ja)ti se, skupaj priti: luna tum congrediens cum sole, tum digrediens Ci.; (o osebah); abs.: Pl., congredere actutum Ter. pridi brž semkaj k meni, deinde (ipso colloquii die) ipsi congressi sunt N., si ipse coram congredi poteris Ci., postquam sicuti voluerat congressi S., congressi iungunt dextras V.; s praep.: cum servo siquo congressus foret Pl., populus si tecum congrediatur Ci. ko bi se srečal s teboj, c. cum transrhenanis C. stopiti v stik in dogovor, congressi cum Hannibale L., congredi inter se L. srečati se, ad colloquium L., in commune T.; kje? in Macedonia Brutus in Ci. ep., Apameae L., eo loco L., ibi cum Lentulis L., ubi sit congressus cum servis Luccei Caelius Ci.; kako? c. cum altercatione L.

2. occ.
a) sovražno sestati se, spopasti se, spoprijeti se, udariti se, spustiti se v boj, biti se, boriti se, bojevati se; abs.: Cu., Q., locus, ubi congressi sunt Ci., statuit congredi N., pepulit, quotiescumque congressus est, multo maiores adversariorum copias N., c. comminus, nusquam acre L., multaque per caecam congressi proelia noctem conserimus V., collectos in orbem pars congressi, quidam eminus perturbant T.; c. armis Acc. fr., C., acie L., T., proelio Iust., impari numero C., nec pede congressos aequo nec tela ferentīs insequitur V. peš v bližini se bojujočih, tako da je bil boj enak; s praep.: quotiescumque cum eo (sc. populo Romano) congressus est (Hannibal) in Italia, semper discessit superior N., cum finitimis proelio congressi C., neque hostem acriorem … secum congressum L., c. cum Demetrio navali proelio iterato Iust., singulari certamine (v dvoboju) c. cum Arunte Aur.; contra ipsum Caesarem est congressus armatus Ci.; adversus Constantinum c. Aur.; ipsi inter se acrioribus proeliis … congressi Aur.; tertia congressi in proelia (tretjič) V. = tertio proelio c. Iust.; pesn. in poklas. z dat.: Sen. tr., ubiquomque hostibus (ali cum hostibus) congrediar Pl., impar congressus Achilli V., congreditur Cygno O., armato congredi nudum dementia … videbatur Cu.; z acc.: (sc. hostes) in congrediendis hostibus Gell. (prim. pri β: hanc congrediar astu).
b) pren. α) z besedami boriti se = besediti se, besedovati se, pregovarjati se, prepirati se; fil.: c. cum Academico Ci.; pred sodiščem: Icti., ego tecum luctari et congredi debeo Ci., congredere mecum criminibus ipsis Ci. β) s kako osebo ali s kakim zlom boriti se: hanc congrediar astu Pl. tej hočem z zvijačo seči pod kožo, c. cum dolore Min. γ) pooseb. abstr.: quasi ad repugnandum congressa defensio Ci. zagovor, ki se je spustil v besedni boj, oratio aequo congressa campo totas vires populariter explicabit Q.

Opomba: Inf. pr. po 4. konjugaciji: congredīrī: Pl. Fut. I. congredībor: Pl.

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

detrás zadaj, nazaj; potem; za hrbtom

estar detrás biti v bližini
de detrás od zadaj
ir detrás slediti, zadaj iti
detrás de zadaj za
detrás de ti za teboj

deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi

les deux, tous (les) deux oba
deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
deux mots nekaj besed
à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
en moins de deux (familier) zelo hitro
en deux na dva dela, na dvoje
de deux jours l'un vsak drugi dan
en deux secondes v hipu
le deux mai 2. maja
tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
entre les deux ne to, ne ono; na pol
Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
partager en deux razpoloviti
ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado

Drepanum -ī, n (V., Prisc.) in Drepana -ōrum, n (L., Fl.), tudi Drepanē -ēs, f (Sil.) (Δρέπανον, Δρέπανα, *Δρεπάνη: δρέπανον, δρεπάνη srp) Drepan, Drepane (fem. pl.), Drepana, mesto na severozahodni obali Sicilije (zdaj Trápani), v bližini srpast rt Drepanum -ī, n Drepan, (zdaj Capo Trápani): Plin. — Od tod adj. Drepanitānus 3 drepanski, iz Drepana: pupillus Ci.; subst. Drepanitānī -ōrum, m Drepanci, preb. Drepana: Ci.

due

A) agg.

1. dva:
costume a due pezzi dvodelne kopalke

2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
fare due passi malo se sprehoditi
fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
mangiare due bocconi kaj malega pojesti
abitare a due passi stanovati v bližini
dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
in due minuti pren. v trenutku, takoj

B) m

1. dva; dvojka; dvoje:
il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
tiro a due dvovprežnik

2. šport
due di coppia double scull
due con dvojec s krmarjem
due senza dvojec brez krmarja

ekvator samostalnik
1. (na Zemlji) ▸ Egyenlítő [lastno ime] ▸ egyenlítő [občno ime]Zemlja ima največji obseg svoje širine na ekvatorju. ▸ A Föld legnagyobb szélessége az Egyenlítőnél van.

2. (na planetu) ▸ egyenlítőPodrobne slike razkrivajo sistem tektonskih prelomov na luninem ekvatorju. ▸ A részletes képek tektonikus törésrendszert fednek fel a Hold egyenlítőjén.

3. astronomija (nebesni ekvator) ▸ egyenlítő [égi]
Krokar (Corvus), ozvezdje tik pod ekvatorjem, eno od 48 ozvezdij, znanih starim Grkom. ▸ A Holló (Corvus) csillagkép közvetlenül az egyenlítő alatt az ókori görögök által ismert 48 csillagkép egyike.
Povezane iztočnice: nebesni ekvator

epicenter samostalnik
1. geologija (o potresu) ▸ epicentrum Epicenter potresa je bil v bližini izvira Krke, njegova lokalna magnituda je bila 1,7. ▸ A földrengés epicentruma a Krka forrása közelében volt, helyi magnitúdója 1,7-et tett ki.

2. (središče) ▸ epicentrumZa varnost sta v epicentru dogajanja skrbela vsega dva redarja. ▸ A történések epicentrumában mindössze két rendfenntartó biztosította a rendet.