Franja

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

mandljev pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ mandula, mandulásPovezane iztočnice: mandljevo mleko

2. (o snovi) ▸ mandula
3. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mandula, mandulafa
4. (o obliki) ▸ mandulaBudne, prijazne oči so mandljeve oblike, usta pa so dobrovoljna in vedno nasmejana. ▸ Éber, barátságos szemei mandulaalakúak, a szája mindig nevetésre áll.

mask|a² ženski spol medicina, tehnika die Maske, -maske (za kisik Sauerstoffmaske, plinska Gasmaske, potapljaška Tauchermaske, zaščitna za obraz Gesichtsmaske, zaščitna Schutzmaske, za narkozo Narkosemaske)
varilska maska das Schutzschild
maska za usta der Mundschutz
foto: die Maske

mašílo (-a) n

1. mezzo, materiale per otturare, tappare:
mašilo za usta bavaglio

2. ekst. riempitivo; pren. zeppa; žarg. tappabuchi

mašíti to stop; to fill; to cram; to stuff

mašíti komu usta to gag someone
mašíti si ušesa to stop one's ears (tudi figurativno)

nabrati³ (nabêrem) nabirati

1. na nitko/žico: fädeln (na auf), auffädeln, auf einen Faden/Draht ziehen; (nanizati) aufreihen

2.
nabrati v gube fälteln, z roko: raffen
nabrati v naborke einkräuseln, einkrausen; fälbeln; (udržati) einhalten, einreihen, aufkräuseln; (spodrecati) aufraffen

3.
figurativno nabrati usta den Mund spitzen

nakrémžiti to distort (obraz one's face)

nakrémžiti usta, nakrémžiti se to grimace
obraz to make a wry face

nakrémžiti déformer, défigurer, distordre

nakremžiti obraz grimacer, faire la grimace
nakremžiti usta tordre la bouche
nakremžiti ustnice faire la moue

nakrémžiti desfigurar; deformar

nakremžiti obraz hacer una mueca, hacer visajes
nakremžiti usta torcer la boca, fruncir los labios

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

obrísati (osušiti) secar, enjugar

obrisati prah desempolvar; limpiar (ali quitar) el polvo
obrisati si usta limpiarse (ali secarse) la boca
obrisati si solze enjugarse el llanto
obrisati si znoj s čela enjugar (ali limpiar ali secar) el sudor de la frente
obrisati si ustnice z robcem limpiarse los labios con el pañuelo

odpira|ti (-m) odpreti (langsam, immer wieder) ➞ → odpreti (se)
figurativno na široko odpirati usta eine große Lippe riskieren
odpirati se nove možnosti ipd.: sich anbieten
težko se odpirati vrata, okna: klemmen
punčka, ki odpira in zapira oči die Schlafpuppe

odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore

3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema

5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire

odpre|ti [é] (-m) odpirati

1. öffnen, aufmachen; kaj zaklenjenega: aufschließen; na silo: (etwas) erbrechen, aufbrechen; na široko: sperrangelweit aufmachen, usta: aufsperren, aufreißen (den Rachen weit aufreißen); z muko: aufbekommen, aufkriegen, aufbringen

2. pipo, nastavitveni gumb: andrehen, aufdrehen (do konca voll aufdrehen); z vrtenjem ročice: aufkurbeln, (spustiti) herunterkurbeln, herunterdrehen

3. (na določen način :) z dviganjem: aufklappen, s porivanjem: aufschieben, z razstreljevanjem: aufsprengen; z rezanjem: aufschneiden, s trganjem: aufreißen, z varjenjem: aufschweißen, z vlečenjem: aufziehen, z dletom: aufmeißeln, z izbijačem: aufstemmen, s kleščami: aufkneifen, s kljuko: aufklinken, s sunkom: aufstoßen, s treskom: aufkrachen, z zobmi: aufbeißen

4. prireditev, muzej ipd.: eröffnen (ponovno [wiedereröffnen] wieder eröffnen), slavnostno: einweihen

5.
odpreti ordinacijo/pisarno zdravnik, odvetnik ipd.: sich niederlassen
|
figurativno odpreti oči komu (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
figurativno samo da usta odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut

odpréti to open; (odkleniti) to unlock

s silo odpréti to force open
znova odpréti to reopen
odpréti buteljko to uncork a bottle
odpréti dežnik to open (ali to put up) an umbrella
odpréti konto to open an account
odpréti komu neomejen kredit to set unlimited funds at someone's disposal
s silo odpréti ključavnico to pick a lock
odpréti oči to open one's eyes
odpréti komu oči to open someone's eyes, to disillusion someone, to undeceive someone, to disabuse someone
oči so se mi odprle it dawned upon me
odpréti ples to open the ball, to lead off the dance
odpréti za promet to open to traffic
odpréti razstavo to open an exhibition
odpréti sejo to open a meeting
odprli so novo šolo a new school has been opened
odpréti paket to unpack a parcel
odpréti srcé to open (ali to unlock) one's heart
odpréti usta to open one's mouth, figurativno to speak up
ne odpréti ust not to open one's lips
odpréti vrata to open the door, (po zvonjenju pri vratih) to answer the door (ali the bell)
odpréti tvor to open an abscess
na stežaj odpréti vrata to open the door wide, to set the door wide open
vrata se niso hotela odpréti the door would not open
odpréti se to open, (naglo) to fly open; (padalo) to open
stara rana se je odprla the old sore (has) reopened

odpŕt ouvert; découvert ; (kredit) illimité

odprto morje pleine mer ženski spol, le large
odprta obleka robe ženski spol décolletée
odprto pismo (v časopisu) lettre ženski spol ouverte
odprta rana plaie ženski spol ouverte (ali béante)
odprt na stežaj tout grand ouvert, ouvert de part en part
na odprtem polju en pleine (ali rase) campagne
na pol odprta vrata porte ženski spol entrebâillée (ali entrouverte)
odprto noč in dan service ženski spol permanent de jour et de nuit
imeti odprte oči, odprta usta, odprta ušesa avoir l'œil ouvert, la bouche ouverte, l'oreille ouverte
z odprtimi rokami (figurativno) à bras ouverts
z odprtimi usti bouche ženski spol bée
politika odprtih vrat politique de la porte ouverte, politique libreéchangiste
vprašanje je ostalo odprto la question est restée en suspens (ali ouverte, pendante)
igrati odprto igro jouer franc jeu (ali cartes sur table), y aller de franc jeu

odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
odvezati usta sbavagliare
odvezati oči sbendare gli occhi
odvezati rano sbendare la ferita

2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. odvezati izobčenja ricomunicare
odvezati krivde discolpare
navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

opeč|i si [ê] (-em si) kaj sich (etwas) verbrennen
opeči si jezik sich die Zunge verbrennen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
figurativno opeči si prste pri čem: sich (bei etwas) die Finger verbrennen

oplakníti rincer; laver; passer (ali enlever) à l'eau claire; emporter ; (breg) creuser, ronger

oplakniti si usta se rincer la bouche