Franja

Lederrücken, der, usnjen hrbet

Lederschuh, der, usnjen čevelj

Ledersessel, der, usnjen stol

Ledersohle, die, usnjen podplat

lȉstovi listóvā m mn. usnjen pregradek v silahu, pasu srbske ljudske noše: silah ima po četiri pet listova; za silahom se nosilo još i oružje

lōrum -ī, n (iz *u̯lōrom (*u̯lērom), indoev. kor. *u̯el- vrteti, viti, plesti; prim. gr. τὰ εὔληρα [iz *ἔƑληρα] Hom. = dor. τὰ αὔληρα uzde)

1. jermen (zlasti za zvezovanje): Pl., Pr., Mart., si (sc. puer) lorum omisit Ci., substringebat caput (sc. equi) loro altius N., cum apparitor Postumium laxe vinciret, „Quin tu“, inquit, „adducis lorum“ L., qui lora restrictis lacertis sensit H., parvis loris vincta O.

2. meton.
a) vajet, uzda, brzda: loro ducere equum L. za uzdo, lora dare V. ali remittere O. uzdo (brzdo) popustiti (popuščati), media inter lora V. med vožnjo samo.
b) usnjen tok (bulla, gl. bulla): Macr.; prim.: Etrusco puero si contigit … signum de paupere loro Iuv.
c) Venerin pas: arcano percussit pectora loro Mart.
d) bič, tepéžnica: Icti., ita vestra latera loris faciam, ut valide varia sint Pl., usque ad necem operiere loris Ter. skoraj do smrti boš bičan, eum … servi publici loris ceciderunt Ci., loris non ureris H. bič te ne žge (ne mrcvari), cirrata loris horridis Scythae pellis Mart.

3. metaf. zaradi podobnosti
a) tanka rozga: Plin. (14, 11).
b) jermen (o mlahavih spolovilih): Petr., madidoque simillima loro inguina Mart. — Soobl. lōrus -ī, m: Petr., Ap.

màtara ž (t. matara, ar.) dial. usnjen meh, pločevinasta čutara za vodo

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

mūnītūra -ae, f (mūnīre) zaščitno sredstvo, branilo, od tod predpasnik, usnjen predpasnik: περιζώματα, quas vulgus etiam munituras vocat Aug.

òputa ž
1. usnjen jermenček, iz katerega se pletejo opanki: veže liku za -u je velik siromak
2. hajdučka oputa bot. navadni volčin

pášnjača ž širok usnjen pas, za katerega so zatikali pištole, nože

plastron [plastrɔ̃] masculin naprsnik (de chemise pri srajci); usnjen naprsni ščitek pri sabljanju; histoire naprsna plošča pri srednjeveških oklepih; militaire maskirani, simbolični sovražnik (pri manevrih)

portmanteau [pɔ:tmǽntou] samostalnik (množina portmanteaus portmanteaux)
britanska angleščina usnjen kovček

portmanteau word zloženka iz dveh besed (npr. brunch = breakfast & lunch, motel = motorists' hotel)

pòtpasak -ska m širok usnjen pas, za katerega so zatikali pištole in nože

pòtpetak -tka m usnjen pašček za zapenjanje hlač dopetač pri petah

precinta ženski spol papirni trak zavojčka cigar; usnjen ščitnik

prȉpašāj m, pripášnjača ž, prìpašnjāk m usnjen širok pas, za katerim se je nosilo orožje, pištole, noži in drobne potrebščine

sabretache [sǽbətæš] samostalnik
vojska okrašen usnjen tok za sabljo (konjeniških častnikov)

scheggiale m hist. usnjen pas (v srednjem veku)

scrautum (indoev. kor. *sqreu-d(h)-, *sqreu-t-, razširjen iz kor. *sq(e)reu- (sor. s kor. *sqer; prim. scortum, secō) razrezati (razrezavati), zlomiti, streti; prim. skr. carvati tre, žveči, cūrṇam prah, moka, lat. scrōtum, scrūtillus, scrūta, scrūtārī, lit. skraudùs lomen, krhek, skrausti, postati hrapav; k temu še iz istega kor., razširjenega s -p-, lat. scrūpus, scrūpulus, scrīpulum, scrūpeus) usnjen tok, usnjena vrečica za puščice = pelliceum, in quo sagittae reconduntur, appellatum ab eadem causa quā scortum P. F.