ročna ura ženski spol die Armbanduhr
signalna ura ženski spol der Kurzzeitwecker
smrtna ura ženski spol die Sterbestunde
stoječa ura ženski spol die Standuhr, namizna: die Stockuhr
šahovska ura stalna zveza
(igralni pripomoček) ▸ sakkóra
teči kot švicarska ura stalna zveza
(odlično delovati ali potekati) ▸ úgy jár, mint egy svájci óra, úgy működik, mint egy svájci óra
Na splošno bi lahko zagotovili, da bo motor še dolgo tekel kot švicarska ura. ▸ Általánosságban kijelenthetjük, hogy a motor még hosszú ideig úgy működik, mint egy svájci óra.
Ko postaviš tako velik ansambel na oder, morajo stvari teči kot švicarska ura. ▸ Amikor egy ekkora zenekart a színpadra állítasz, a dolgoknak úgy kell működniük, mint egy svájci óra.
Sopomenke: delovati kot švicarska ura
točen kot švicarska ura frazem
(zelo točen) ▸ pontos, mint egy svájci óra
Sopomenke: natančen kot švicarska ura
zadnja ura ženski spol die letzte Stunde
zadnja ura bije die letzte Stunde schlägt
zapestna ura ženski spol die Armbanduhr
ура-патриотизм m kričavo domoljubje
bedtime [bédtaim] samostalnik
ura, ko gremo spat
it is past bedtime moral(i) bi že biti v postelji
carillon [karijɔ̃] masculin zvonovje, več zvonov z različnimi toni; ubrano zvonenje, pritrkavanje; figuré velik hrup; ura, ki oznanja ure z melodijo, melodija take ure
le carillon de l'église cerkveni zvonovi
carillons de Pâques velikonočno pritrkavanje
remonter le carillon naviti uro (ki oznanja ure z melodijo)
carillon tujka franc. m invar. pritrkavanje; ura (ki oznanja ure z melodijo)
ceás -uri n ura
□ ceas deşteptător budilka
clock1 [klɔk] samostalnik
(stenska, stolpna) ura; taksimeter
around the clock dan in noč, nenehno
what o'clock is it? koliko je ura
at five o'clock ob petih
the clock strikes for him prišel je njegov čas
to set (ali put) back the clock zadrževati razvoj
čȁs m, mest. u čàsu, mn. čȁsovi, čȁsi
1. trenutek: ja sam spreman svakoga časa; pravi čas; svaki čas; čas uklapanja mašine
2. ura: u pet časova ujutro; smrtni, policijski čas
3. šolska, učna ura: na času matematike; raspored časova urnik; davati časove na svom domu inštruirati
4. čas: čas odmora, rada, obračuna
5. časovi v pravosl. cerkvi opravilo, branje psalmov
6. zastar. minuta: manjka još tri časa, sedam časova do dva sata, do osam sati; u dobar čas, junaci! dobro srečo želim, junaki!
čȁsomjēr m (ijek.), čȁsomēr m (ek.) zastar. ura
čȁsōvnīk m ura: ručni, džepni, zidni, sunčani, električni; kvarcni časovnik
decimus, starejše decumus, 3, num. ord. (decem)
I. deseti: mensis decimus Ter., decumo post mense Pl., cum decima legione C., hora diei decima Ci., vix decuma pars aratorum Ci. desetina, qui dies nudius tertius decimus fuerit Ci. = pred 12 dnevi; kot vojaška kazen: sorte decimum quemque ad supplicium legere L. vsakega desetega moža usmrtiti, desetati, decimirati, decimumque sortiri Sen. ph., decimum quemque sorte ductos (ali samo decimum quemque) fusti ferire T.; adv. acc. neutr. decimum desetič, desetikrat: nos reficietis d. tribunos L.; adv. abl. neutr. decimō desetič: Cassian., Cass. Kot subst. Decimus -ī, m (okrajšano D.) Decim, pravzaprav „deseti sin“ v družini, rimski predimek, npr. D. Brutus. Subst.
1. decimum (decumum) -ī, n desetkratno, deseterno: ager efficit (effert) cum decumo Ci. rodi desetkratno, ut cum decumo fructus arationis perceptus sit Ci. desetkratni pridelek.
2. decimus -ī, m
a) (sc. liber) deseta knjiga kakega spisa: in tertio decimo annalium Gell.
b) (sc. dies) deseti (dan): decimo Calendas Maias Col.
3. decima ali nav. decuma -ae, f
a) (sc. hora) deseta dnevna ura (približno ob štirih popoldne): quem nulla res ultra decumam retinuit Sen. ph.
b) (sc. pars) α) deseti del (desetina) plena, dohodkov, posvečen kakemu božanstvu: Varr., Suet., Tert., Macr., decumas Herculi ferre ex praeda, vovere Apollini decumas praedae Iust.; od tod: Oresti nuper prandia in semitis decumae nomine magno honori fuerunt Ci. pojedine, imenovane desetine (ker je bilo k takim iz desetine prirejenim žrtvovanjem povabljeno tudi ljudstvo, da se je udeležilo žrtvene gostije, si je pri njem pridobil žrtvovalec veliko spoštovanje). β) desetina kot dediščina: placet ergo decumas uxoribus dari Trachal. ap. Q. γ) desetina kot davščina, redk. v sg.: Aur., decuma hordei Ci., dum arator ne plus decumā det, expedit ei decumam esse quam maximam Ci.; pogosteje v pl.: decumae agri Leontini Ci., binae eo anno decumae frumenti Sardiniae imperatae L. desetina se je … dvakrat pobrala.
— II. pesn. pren. (kakor decimānus II.) velik, velikanski, silen: decimus ruit impetus undae O.
dȍbnīk m, dòbnīk -íka m zastar. ura: pogledati na dobnik