-
тарификатор m uradnik, ki določa tarifo
-
чин m (predrev.) čin, stopnja (dostojanstvo); (diplomatski) uradnik;
нижний ч. (voj.) prostak;
лишить чинов degradirati;
ч. чином kakor se spodobi;
без чинов brez okolišev
-
чиновник m (predrev.) uradnik; birokrat
-
чино́вник -а ч., urádnik -a m.
-
administratívac -vca m žarg. administrativec, upravni uradnik
-
agregado moški spol agregat; dodeljen uradnik, atašé; ameriška španščina zakupnik, najemnik
agregado militar vojaški atašé
-
appāritor -ōris, m (appārēre) nižji uradnik, javni (uradni) sluga (scriba, lictor, praeco, viator kakega oblastnika): Ci., L. idr.
-
applicato
A) agg. uporaben, aplikativen:
matematica applicata uporabna matematika
arte applicata uporabna umetnost
B) m nižji uslužbenec, nižji uradnik
-
ayudante moški spol pomožni uradnik, pomočnik, asistent, pomožni učitelj
ayudante de campo pribočnik, adjutant
-
bailli [baji] masculin, histoire (kraljevi) sodni uradnik
-
bankárac -rca m pog. bančni uradnik
-
Bankbeamte, der, (ein -r, -n, -n) bančni uradnik
-
bank-clerk [bǽŋkkla:k] samostalnik
bančni uradnik
-
bank-clerk [bǽŋkkla:k] samostalnik
bančni uradnik
-
beak [bi:k] samostalnik
kljun; dulec; orlovski nos, ladijski nos
sleng policijski ali sodni uradnik
sleng šolski upravitelj, učitelj
-
beàmter m (n. Beamte) nizko pog. uradnik kruhoborec
-
bumble [bʌ́mbl] samostalnik
britanska angleščina birič; domišljav uradnik, birokrat; teleban; važič
-
bureaucrate [bürokrat] masculin birokrat; péjoratif pisarniški uradnik; figuré samovoljen, dlakocepsko vesten uradnik
-
chéquard [šekar] familier, masculin podkupljiv uradnik
-
civilian2 [sivíljən] samostalnik
civilist, meščan; državni uradnik v Indiji
arhaično, pravno poznavalec državljanskega prava