Franja

Führung, die, (-, -en)

1. vodstvo, (Führen) vodenje, von Truppen: poveljstvo, poveljevanje

2. (Benehmen) obnašanje, vedenje

3. eines Titels, Wappens: uporaba, raba

4. Technik vodilo; vodenje, upravljanje; von Fahrzeugen: vožnja z, upravljanje; von Flugzeugen: pilotiranje, von Booten: krmarjenje; in Führung liegen Sport biti v vodstvu, voditi

Gebrauch, der, (-/e/s, Gebräuche) raba, (Verwendung) uporabljanje, uporaba; (Sitte usw.) običaj; religiöse Gebräuche verski običaji; Gebrauch machen von uporabljati (kaj), posluževati se (česa); in Gebrauch haben uporabljati; in/im Gebrauch sein biti v rabi, uporabljati se; außer Gebrauch sein ne biti v uporabi; außer Gebrauch kommen/setzen priti/vzeti iz uporabe

Gebrauchszweck, der, uporaba

Handhabung, die, der Vorschriften: uporaba, postopanje z; von Geräten, Werkzeugen: ravnanje z

im-pendium (in-pendium) -iī, n (impendere) „odtehtanje“, in sicer

1. z denarjem = izdatek, strošek (nav. v pl.): Q., Plin. iun., qui ab adulescente quaestum sibi instituit sine impendio Ci., impendio privato, publico L. na lastne, državne stroške.

2. occ.
a) stroški, izguba, škoda: tantulo impendio ingens victoria stetit Cu. je bila kupljena (pridobljena), ovium boumque impendio Plin. z izgubo, probitatis impendio Q. na škodo
b) zapravljanje, trošenje, žrtovanje, žrtev, uporaba (dela): operae Plin.
c) stroški posojila = obresti: usura, quod in sorte (glavnica) accedebat, impendium appellatum Varr., fenus et impendium recusare Ci.; metaf.: impendiis etiam augere … largitionem … muneris Ci., magni impendia mundi Stat. dan (f).

3. v abl. impendiō obilno = izredno, prav zelo; uporablja se
a) pri poz.: i. sollicitus, i. mirus Amm.
b) pri komp. = (za) mnogo, dokaj, kaj: Pl., Ter., Gell., ille impendis nunc magis odit senatum Ci. ep.
c) pri glag.: i. excusare, i. suadere Ap., i. aliquem resalutare Hier.

im-pendō (in-pendō) -ere -pendī -pēnsum

1. natehtati, odtehtati, in sicer denar na tehtnici, Suet., i. sumptum Ci.; od tod: (denar) uporabiti (uporabljati), (po)trošiti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, izda(ja)ti: ubi tandem istud latet, quod tu de tua pecunia dicis impensum? Ci., pecuniam i. in aliquam rem Ci., pecuniam i. in aliquā re Icti.

2. metaf. (trud, čas, skrb idr.) uporabiti (uporabljati), priložiti (prilagati), vložiti (vlagati), obrniti (obračati); zevg.: quid censetis eos voluisse impendere laboris, operae, pecuniae? Ci., operam, curam, pecuniam impendant in eas res Ci., certus labor et sumptus impenditur ad incertum casum Ci., nihil sanguinis in socios i. O.; z dat.: Q., vitam eius usui i. T., vitam vero i. Iuv., tantos sumptus … colendis imaginibus Lact. — Od tod adj. pt. pf. impēnsus 3, adv. impēnsē

1. natehtan, odtehtan, od tod v ceni: drag, visok: Ci. idr., impensō pretio equos emere C. za drag denar, impenso pretio vēnīre L.; tudi samo zase: lusciniae inpensō coëmptae H., impense aliquem humare Iust. ali impensius venerari numina O. z veliko —, večjo potrato.

2. metaf. znaten, velik, silen, močen, nujen: Val. Max., Suet., Gell., ab hac tam impensa voluntate bonorum dissideret Ci., impensior cura O., T., impense cupere Ter., milites impense (strogo) retinere L., impensius gratias agere L., consulere V., instare O.; poseb.

3. subst. impēnsa -ae, f (sc. pecunia) natehtani, odtehtani denar = (s)troški, izdatki: nullam impensam fecerant Ci., sine impensā ali nullā impensā Ci. brez stroškov, impensā eius L. na njegove stroške, i. publica L., T. javni izdatki, državni stroški, nec impensae nec labori parcere L. ne bati se niti stroškov niti truda, ne ozirati se niti na … , impensae cenarum H. za pojedine; ne zavedajoč se več izvora te besede piše L.: quia impensa pecuniae facienda erat stroški v denarju, denarni str.; pren.: meis impensis N. na moje stroške = mojemu dobremu imenu na škodo; metaf. žrtvovanje, uporaba: sine impensa cruoris sui O., i. operum V., officiorum L.; meton. potrebščine, gradivo, sestavine: sacrificii Petr., impensae aedificandi causā theatri dudum congestae Amm.

impiēgo m (pl. -ghi)

1. uporaba; izkoriščanje

2. delo, služba; zaposlitev:
impiego fisso stalno delo, stalna služba
pieno impiego polna zaposlitev

întrebuinţáre -ări f uporaba

jouissance [žwisɑ̃s] féminin uživanje, užitek, naslada, veliko veselje; uporaba; posest

s'adonner à la? vdati se uživanju
avoir la pleine jouissance de ses facultés mentales biti polno prišteven
jouissance des droits civiques uživati državljanske pravice
jouissance usufruitière užitek, uživanje, uporaba

manejo moški spol rokovanje, vodstvo, upravljanje; uporaba

Nutzung, die, uporaba, izkoriščanje, izraba; ➞ Nutzen; des Eigentumsrechts: Recht uživanje, uporaba

práctica ženski spol praksa, vaja; uporaba; izkušnja; izvedba; navada; postopek, metoda, način

año de práctica preskusno leto, pripravniško leto
en la práctica v praksi
entrar en (la) práctica prakso nastopiti; biti izveden, izvesti se (načrt)
poner en práctica praktično uporabiti; izvesti
tener práctica imeti prakso, biti vešč ali spreten
la práctica hace maestros vaja naredi mojstra
prácticas pl praktične vaje; seminarske vaje
prácticas forenses odvetniška praksa
prácticas judiciales sodne obravnave
prácticas de tiro strelske vaje
estar en prácticas, cursar sus prácticas prakticirati, prakso izvrševati

praxis, acc. -im, f (gr. πρᾶξις) uporaba, postopek, práksa: nam mihi nihil novi potest afferri, sicut ille fer[i]culus † ta mel † habuit praxim Petr.

prȉmijena ž (ijek.), prȉmena ž (ek.) uporaba: praktična primijena matematike na astronomiju: guma nalazi široku -u u elektroindustriji

ricorso m

1. zatekanje; uporaba:
fare ricorso a zateči se k, uporabiti
fare ricorso alla violenza uporabiti silo

2. pravo pritožba

3. redno ponavljanje, vračanje

4.
ricorsi pog. menstruacija, mesečna čišča

similitūdō -inis, f (similis)

1. podobnost, sličnost, enakost: est inter ipsos similitudo Ci., est homini cum deo similitudo Ci., est arduum similitudinem effingere ex vero Plin. iun.; s subjektnim gen.: morum Ci., N., virorum clarorum, regum Ci., armorum C.; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., coronae Ci., insignem alicuius similitudinem prae se ferre L., genus radicis ad similitudinem panis efficiebant C. iz … so pripravljali (pekli) nekak kruh, ad nostri similitudinem Ap. kakor jaz, veri similitudo (ali kot ixpt. verisimilitudo) Ci., L. in similitudo veri Ci. verjetnost; pl. similitudines (konkr.) podobni pojavi, podobni primeri, podobni primerljaji, podobni dogodki, podobni pripetljaji, podobne prikazni: Ci.

2. meton.: navigera similitudo et alia Plin. še neka druga vrsta takih ladjam podobnih stvari.

3. occ.
a) obrazna (portretna) podobnost, podobne obrazne poteze: contemplabatur aliquem e quo similitudinem duceret Ci., nemo, quamvis paratos habeat colores, similitudines reddet Sen. ph., mirabamur in officina … ex argilla similitudinem insignem Plin., fingere ex argilla similitudines Plin.; popolno: veri similitudo Plin.
b) podobnost značaja (značajev, nravi): nihil esse, quod ad se rem ullam tam alliciat quam ad amicitiam similitudo Ci., contrahit celeriter similitudo eos L.
c) podoba, prispodoba, metafora, prilika: Corn., Q., ut omittam similitudines Ci., vulgatā similitudine usus L., ut similitudinem istam persequar Sen. ph.

4. metaf.
a) posnemanje: multos videmus, qui neminem imitentur et suapte natura, quod velint, sine cuiusquam similitudine consequantur Ci.
b) prenašanje (obračanje, apliciranje) česa na podobne primere, uporaba (uveljavljanje) česa na podobnih primerih: deduxisti enim totum hominem in duo genera solum causarum, cetera innumerabilia exercitationi et similitudini reliquisti Ci.
c) enoličnost: omnibus in rebus similitudo est satietatis mater Ci.

ȕporava ž zastar. uporaba

ȕpotreba ž (ijek., ek.) uporaba: upotreba oružja; uputa za -u; uzmi ako ti je za -u vzemi, če lahko uporabljaš; izbaciti iz -e izločiti iz uporabe; izići iz -e ne več uporabljati

usage [jú:zidž] samostalnik
navada, običaj; uzus; praksa; raba, uporaba, uporabljanje; običajni postopek (ravnanje, postopanje)
pravno običajno pravo; govorna raba
tehnično obraba

an old usage stara navada, star običaj
ill usage slabo ravnanje
common usage splošno privzet običaj
to meet with harsh usage naleteti na grobo ravnanje

usage [üzaž] masculin raba, uporaba; korist; navada, običaj

faire usage de quelque chose uporabiti kaj
faire mauvais usage de quelque chose slabo kaj uporabiti
usage des stupéfiants uživanje mamil
il est d'usage navada je
à l'usage des écoles za šolsko rabo
faire de l'usage biti trpežen, dolgo trajati
garanti à l'usage zajamčeno trpežen
usage du monde lepo vedenje, uglajenost
usage de la force uporaba sile
comme d'usage kot po navadi, kot običajno
hors d'usage ne več v rabi, zastarel
avoir l'usage de quelque chose biti (na)vajen česa
ignorer les usages ne poznati pravil vljudnosti
usages pluriel občinski pašniki