ricurvo agg. ukrivljen, upognjen
sinuated [sínjueitid] pridevnik
ukrivljen, upognjen; vijugast
strâmb
I. adv. postrani
II. -ă (-i, -e) adj.
1. kriv, ukrivljen; upognjen, sključen; zvit
2. izkrivljen
turned [tə:nd] pridevnik
obrnjen; (o)stružen; oblikovan; upognjen
uncus2 3 (prim. uncus1) kavljast, kaveljčast, kljukast, navznoter upognjen, zapognjen, ukrivljen, zakrivljen, zavit: Pr., Col., Cels. idr., aratrum V., O., tellus dente recluditur unco V. s kopačo, unci dentes (sc. draconis) O., hamus ali aera O. trnek, manūs V., ungues Lucr., Fr.; occ. krempljat: pedes V., alites ali avis Minervae Stat. z ukrivljenimi kremplji; analogija: unco ancora morsu H. sidrnega kavlja.
verbogen Adjektiv upognjen, skrivljen
ви́кривлений прикм., ukrívljen prid., upógnjen prid.
выгнутый ukrivljen, zvit, upognjen
зігну́тий прикм., upógnjen prid.
flexueux, euse [-ksɥo, z] adjectif večkrat upognjen, krivuljast
leapfrog [lí:pfrɔg]
1. samostalnik
skok čez upognjen hrbet (igra)
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
skakati čez upognjen hrbet, preskakovati (over)
ob-uncātus 3 (ob in uncus) navznoter ukrivljen (zakrivljen), navznoter upognjen (zapognjen): obuncatis unguibus Cael.
ob-uncus 3 (ob in uncus) navznoter ukrivljen (zakrivljen), navznoter upognjen (zapognjen): Cl., rostrum (sc. vulturis) V., pedes (sc. aquilae) O., falx Arn.
repandus 3 (re in pandere) nazaj (kvišku) zavit (ukrivljen, obrnjen), navzgor zavit (ukrivljen, obrnjen, zavihan), nazaj (navzgor) zakrivljen, nazaj (navzgor) upognjen: calceoli Ci. „rilčniki“, vrsta kljunastih čevljev (z zakrivljenim rilcem), crura Sen. ph. fr., cervix Plin., lilium Vulg., dorsum (delfina) Plin., (sc. delphinus) repandus in undas desiluit O., tela Sid. nazaj ukrivljeni čekani merjasca; z gen.: pecus nasi rostrique repandum Luc. ap. Non. (prim. repandi-rōstrus).
retroflēsso agg. upognjen nazaj
scotia -ae, f (tuj. σκοτία) arhit. t. t..
1. v polkrog upognjen, vbočen del na stebrih: VITR.
2. deževnični (strešni) žleb ob venčni letvi: VITR.
super-incurvātus 3 (super in incurvāre) čez ukrivljen, čez upognjen: at vero adulter bellissimus ille pusio inclinatam dolio pronam uxorem fabri superincurvatus secure dedolabat Ap.
supīnitās -ātis, f (supīnus) (nazaj) upognjena (zapognjena) postavitev ali lega, (nazaj) upognjen (zapognjen) položaj, nagnjenost (upognjenost, ukrivljenost, zakrivljenost) nazaj: pectus ac venter ne proiciantur, observandum: pandant enim posteriora et est odiosa omnis supinitas Q.
supīnus 3 (sub, stlat. sup; prim. lat. suppus, suppāre, gr. ὕπ-τιος nazaj naslonjen, vznak: ὑπό)
1. (od spodaj) navzgor obrnjen; poseb. o rokah pri molitvi ali prošnji; ko so starodavniki molili ali prosili, namreč rok niso sklepali, ampak so jih dvigali kvišku in obračali dlani proti nebu: tendoque supinas ad caelum manus V. supinas deinde tendens manus conmilitones … orabat L., supinas manus ad caelum ac deos tendentes orantesque, ut … L., e muris supinas manus tendentes orare coeperunt Cu., caelo supinas si tuleris manus H., protendo ad genua vestra supinas manus Petr., porrigere ad aliquem supinas manus Petr., advenientem … exercitus … supinis manibus excepit velut dono deum oblatum Suet., supinus iactus L. navzgor, krožni, arborum tonsura supinior Plin. bolj navzgor, odzgoraj navzpod, (sc. vites) in supinum excisae Plin. navzgor (ali morda: zadaj).
2. nazaj sklonjen (uklonjen), nazaj upognjen, (nazaj) zapognjen, nazaj ukrivljen (zakrivljen), nazaj naslonjen, vznak ležeč: Front., Amm. idr., quid nunc supina susum caelum conspicis? Pl., motu corporis prono, obliquo, supino Ci., os Ci., ora Ci., Plin. iun., caput, cervix, vultus Q., cum supina (sc. manus) in sinistrum latus, prona in alterum fertur Q., modo versā modo supina manu gesticulatus (krileč) Petr., falx Plin., Iuv. cornua Plin. cathedra Plin. stol z upognjenim naslanjalom, naslanjač, naslonjač, palmes Mart., stertit supinus H. vznak (na hrbtu) ležeč, ubi ager cubat supinus Cels., cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv., supinum clamosus iuvenem pater excitat Iuv. v postelji ležečega, supini cubitus Plin. ali supina iacendi positio Cael. ležanje na hrbtu; enalaga: venter supinus H. trebuh vznak ležečega.
3. (o svetu) naslonjen, po malem se dvigajoč, po malem napet, položen, poševno razširjen (razprostrt, razpotegnjen): vallis L., colles V., Tibur H., tellus, vindemia, mare Plin., solum Plin. iun., planities Amm.; subst.: per supina camporum Amm. po valovitem dvigovanju in spuščanju.
4. navzgor idoč: si haec supina perseverantibus evaseris studiis Q., supina tabulae schida Plin. kolikor mogoče dolga.
5. nazaj idoč, nazaj tekoč: nec redit in fontes unda supina suos O., fluminaque in fontes cursu reditura supino O., refracta videntur omnia converti sursumque supina reverti Lucr., carmen Mart. pesem, katere nazaj brani verzi imajo isti metrum, kot če jih beremo naprej.
6. metaf.
a) „z nazaj upognjeno glavo“, „glavo (nos) visoko noseč“ = ošaben, prevzeten, ohol, nadut: honore supinus Pers., talia tum refert supinus Mart.
b) „mlahavo (nemarno, brezdelno) naslonjen nazaj “ = nemaren, brezdelen, nedelaven, brez dela, ležeren, starejše praznovit: Dig., supinus et neglegens Sen. ph., oratores otiosi et supini Q., supinus Maecenas Iuv.; o stvareh: animus Cat., compositio Q., auris Mart., deliciae supiniores Mart.
c) kot gram. t.t. (o glagolskih oblikah, ki se s samostalniško sklonsko končnico (sklonilom) tako rekoč „nazaj naslanjajo“ na glagol) α) = namenilnik, supín: Char., Prisc. β) = glagolnik, gerúndij: Char., Prisc.