Franja

démolissage [-saž] masculin uničenje

le démolissage d'un écrivain uničujoča kritika o pisatelju

demolition [deməlíšən] samostalnik
razdejanje, podrtje, porušenje, uničenje

démolition [-sjɔ̃] féminin rušenje, porušitev, razdejanje; uničenje

la démolition de l'immeuble a demandé trois jours rušenje stavbe je zahtevalo tri dni
entreprise féminin de démolition podjetje za rušenje (stavb itd)
démolitions pluriel material od porušenih stavb

demolizione f

1. rušenje, uničenje (tudi pren.)

2. kem. degradacija, degradiranje

desbarate moški spol uničenje; razrušenje; nered; zapravljanje; bedasto govorjenje ali ravnanje; driska

désolation [-sjɔ̃] féminin opustošenje, razdejanje; uničenje; tuga, huda žalost, obup; beda

désolation d'un pays opustošenje dežele
cette nouvelle nous a plongés dans la désolation ta novica nas je navdala z veliko žalostjo

destrozo moški spol porušenje, opustošenje, uničenje; škoda; pokol; pretrg (v obleki)

destrozos pl cape, cunje

destrucción ženski spol rušitev, razdejanje, uničenje

destruction [distrʌ́kšən] samostalnik
razrušitev, uničenje, opustošenje; propad; usmrtitev; vzrok propada

to work one's own destruction povzročiti lasten propad

destruction [dɛstrüksjɔ̃] féminin (raz)rušenje, razdejanje, uničenje; militaire razstreljevanje

destruction des Juifs par les Nazis uničevanje Židov po nacistih
destruction d'un contrat uničenje pogodbe
armes féminin pluriel de destruction massive orožje za množično uničevanje
destruction d'une ville par le bomdardement razdejanje mesta z bombardiranjem
puissance féminin de destruction razdejalna moč

dissolūtiō -ōnis, f (dissolvere)

1. razkrojitev, razkroj, razpad: d. naturae Ci. = smrt, stomachi (driska) Plin., navigii T. razpad, geniculorum Vulg. oslabelost, tresavica.

2. pren.
a) odprava, preklic, uničenje: iudiciorum, legum omnium Ci., imperii T.
b) zavrnitev, ovrženje: Corn., d. criminum Ci.; v pl.: dissolutiones argumentorum Vulg.
c) duševna oslabelost, slabost, pomanjkanje samozavesti: remissio animi ac d. Ci. ep., d. animorum Sen. ph.; abs.: d. et languor Sen. ph.
č) govorna podoba izpuščanje veznikov, brezvezje, asindeton: Ci., Q.

distruzione f rušenje; uničenje; razdejanje:
le distruzioni della guerra vojna razdejanja

écrasement [ekrazmɑ̃] masculin zmečkanje, strtje, zdrobljenje, zdrobitev; militaire uničenje; zatrtje (upora); sport uničujoč poraz; grammaire skrčenje besede

Entwertung, die, razvrednotenje; uničenje

estrago moški spol opustošenje, uničenje; grozota; prelivanje krvi, klanje; poškodba, škoda

causar estrago(s) opustošiti, uničiti, povzročiti bedo

ēversiō -ōnis, f (ēvertere)

1. prevrnitev: illius columnae Ci., vehiculorum Plin.; occ. razdor, razrušitev: eversionem meis tectis intulerunt Ci., eversio templorum Q., urbis Fl., urbium eversiones Fl., Lact.

2. pren.
a) prevrat, pokončanje, pogubitev, uničenje, razpad: Vop., Aug., tanta eversio civitatis, eversio rerum publicarum, pro eversione patriae, eversio omnis vitae Ci., rei familiaris T., dignitatis Plin. iun.
b) potrata: totius patrimonii Hier.

3. pogon s posestva: possidentium eversio Fl.

4. eversio matricis = izpad maternice: Cael.

excidium -iī, n (excĭdere)

1. propad, poguba, razrušitev, uničenje, zatrtje: Sen. ph., Fl., Eutr., Lact., excidium Carthaginis S. fr., urbis L., Cu., hinc populum … venturum excidio Libyae V., septuma post Troiae excidium … aestas V., hic petit excidiis urbem V. preti mestu z razrušitvijo, parvo … initio … orta seditio prope urbi excidio fuit T., Vittelius … excidio Terracinae imminebat T.; pren. zahod, zaton: solis Prud.; o osebah: quae moenia … ferrum acuant in me excidiumque meorum V., excidium gentium Vell., gentis, legionum T., finitimorum Iust., sine cuiusquam excidio Lamp.

2. met. razpadlina, razvalina: per eversae … fumantia Troiae excidia obtestor V.

3. izstop: vulvae Plin. izpad maternice

exitium -iī, n (exīre) „izhod“, „izid“, pren. poguba, pogibel, pogin, padec, propast, nesreča, uničenje, zator: Pl., Plin., Suet., Ap., (Scipio) natus ad exitium Carthaginis Ci., de huius urbis atque adeo orbis terrarum exitio cogitant Ci., qui quantum possent in salute alterius quam in exitio mallent ostendere Ci., exitium caeli terraeque Lucr., nullius exitium patitur natura Lucr., dignum moribus … suis exitium vitae invenit S., exitio est avidum mare nautis H., irae Thyesten exitio gravi stravere H., Laërtiaden, exitium tuae gentis H., exitium Troiae Achilles O., ad exitium dedi T.; v pl.: Val. Fl., omnibus exitiis perii Pl., metu crudelissimorum exitiorum carere non possumus Ci., haec (fames) … exitiis positura modum V.

expunction [ikspʌ́əgšən] samostalnik
izbris, črtanje; uničenje, iztrebljenje

exstīnctiō (extīnctiō) -ōnis, f (ex[s]tinguere)

1. ugašenje: ignis, luminis Boet.

2. pren. uničenje: Ambr., Aug., si supremus ille dies non extinctionem … adfert loci Ci.