Franja

замордува́ти -ду́ю док., umoríti -ím dov.

заму́чити -чу док., umoríti -ím dov., utrudíti utrúdim dov., izmúčiti -im dov.

уби́ти (вби́ти) уб’ю́ док., ubíti ubíjem dov., umoríti -ím dov.

уморить umoriti; zamoriti;
у. со смеху spraviti v smeh do onemoglosti

atocinar zavratno umoriti

atocinarse iz kože skočiti; smrtno se zaljubiti

burke [bə:k] prehodni glagol
na skrivnem umoriti, zadaviti; udušiti, preprečiti, onemogočiti

im-molō (in-molō) -āre -āvī -ātum (in, mola) „u-móčiti“ =

1. posuti ali potresti z daritveno moko (mola salsa): Cat., immolare est molā — id est farre molito — et sale hostiam perspersam sacrare Fest.

2. sinekdoha darovati, žrtvovati; abs.: L., Val. Max., anguis Sullae adparuit inmolanti Ci., cum pluribus dis inmolatur Ci. če se žrtvuje; z obj.: Hirt., Val. Max., Aur., hostiae maiores … ad tibicinem immolabantur. Ci. med igranjem na piščal, animalia capta i. C., quidam immolavit verrem Herculi Ph., barbara consuetudo hominum inmolandorum Ci.; žrtev stoji v abl.: Macr. Iovi singulis bubus i. L., quibus hostiis cuique deo inmolandum sit Ci. kaj in komu je treba žrtvovati.

3. metaf.
a) o duhovni žrtvi: humilitatem animae suae Deo Tert. darovati, cui curia, cui populus suffragiis immolat Tert. se (u)klanja.
b) „smrti posvetiti“ = umoriti, usmrtiti: (mustela mures) immolatos … avidis dentibus capacis alvi mersit tartareo specu Ph., Pallas te hoc volnere inmolat V.

izbrusíti izbrusim i zbrusíti zbrusim i izbrúsiti i zbrúsiti -im
1. izbrusiti, izoštriti: izbrusiti sekiro
2. obrusiti: zobar je izbrusil zob
3. izbrusiti, uglačati: izbrusiti demant
4. dotjerati (-ter-): pisatelj je izbrusil črtico
5. izbrusiti si noge mnogo hodati, hodanjem se umoriti

izdírjati se -am se trčeći se umoriti: pustiti konja, da se izdirja

izgósti se -gódem se umoriti se svirajući: godci so se izgodli

izláčniti i zláčniti -im
I. izgladniti, umoriti glađu: izlačniti koga, pot me je izlačnila
II. izlačniti se izgladnjeti (-ne-), malaskati od gladi: čisto sem se izlačnil

izlakotíti i zlakotíti -im izgladniti, umoriti glađu, učiniti gladnim: veslanje človeka izlakoti; internirance so izlakotili

natelováditi se -im se umoriti se izvodeći tjelesne (tel-) vježbe (vežb-)

razjézditi -im lzjahati, jašući umoriti: razjezditi konja

shodíti shodim, shodil -ila
I.
1. prohodati: otrok je shodil z devetim mesecem
2. utabati: shoditi pot, cesto
3. hodanjem pohabati: shoditi čevlje
II. shoditi se hodajući se umoriti: po večerji sem se shodil

zbíti zbijem, zbil -a
I.
1. zbiti, udarajući sastaviti: zbiti zaboj; z žeblji zbiti pod
2. udarcem zbaciti: zbiti komu klobuk zglave
3. sniziti: zbiti ceno koruzi
4. ubiti: toča je zbila vinograde
5. razbiti, razlupati: ta divjak vse zbije
II. zbiti se umoriti se, iznuriti se: človek se z delom zbije; zbit -a -o
sastavljen, zbijen; razbijen, izudaran, mrtav umoran

zdolgočásiti -im (u̯g) zamoriti, umoriti dosadom: obiski so me zdolgočasili

zjáhati -am i -šem ekspr. jahanjem umoriti: zjahati konja; seveda je zaspana, saj je vsa zjahana

brūtus 3 (prim. gr. βαρῦς)

1. težak, neokreten: pondus Lucr., tellus H. nepremična, corpora Ap.

2. pren.
a) (telesno) top, neobčutljiv (naspr. sensibilis): Eccl.
b) (duševno) top, brezčuten, slaboumen, neumen, nespameten, topoglav, bebast. α) o osebah, njihovem stanju idr. (naspr. sapiens): homo Pac. ap. Non., Fortunam insanam esse et caecam et brutam perhibent philosophi Pac. ap. Corn., adulescentia bruta et hebes Sen. ph., non sum tam brutus Ap., brutum scitum Caesaris Prud. nespametna, nepremišljena; šalj.: ista culpa Brutorum? Minime illorum quidem, sed aliorum brutorum, qui se cautos ac sapientes putant Ci. ep. β) o živalih: animalium hoc maxime brutum Plin. (o svinji). γ) o rečeh: fulmina Plin. nepomembne. Kot nom. propr. Brūtus -ī, m Brut = Bebec, priimek Junijevega rodu, poseb.

1. L. Iūnius Brūtus Lucij Junij Brut, patricij po rodu, sorodnik Tarkvinija Ošabnega (Tarquinius Superbus), ki se je delal bebastega, da bi s tem rešil sebe in osvobodil Rim kraljevskega nasilja: Ci., ex industria factus ad imitationem stultitiae Bruti haud abnuit cognomen L., Brutus erat stulti sapiens imitator, ut esset tutus ab insidiis, dire Superbe, tuis O.

2. M. Iūnius Brūtus Mark Junij Brut, plebejec, sin Marka Bruta in Servilije, sestre Katona Utičana, filozof in govornik, Ciceronov prijatelj, Cezarjev ljubljenec in pozneje morilec, padel je pri Filipih: Ci., Vell., Suet.

3. D. Iūnius Brūtus Decim Junij Brut, plebejec, Cezarjev legat in pozneje namestnik v Galiji, sozarotnik zoper Cezarja, po čigar smrti se je bojeval z Antonijem, ki ga je dal l. 43 zavratno umoriti: Ci., Vell., Suet. Pl. Brūtī: Ci., Plin. iun. — Od tod adj. Brūtiānus 3 Brutov (= M. Jun. Bruta): castra, ultio Val. Max., bellum civile Lact.; Brūtīnus 3 Brutov (= Marka Junija Bruta): consilia Ci. ep.

cortar ob-, od-, pri-rezati; jedkati; strugati; (od)sekati; striči; kastrirati, skopiti; prekiniti; (s)krajšati; osupiti, črtati (besedilo); odločiti, besedo imeti

cortar el aire zrak rezati (letalo)
cortar los bríos a uno komu peruti pristriči
cortar a cercén pri korenini odrezati
cortar la cólera a alg. komu jezo udušiti
cortar las combinaciones de alg. komu načrte prekrižati
cortar la conversación (a) komu v besedo vpasti
cortar bien un idioma tekoče govoriti kak jezik
cortar el lápiz priostriti svinčnik
cortar el paso a uno komu pot zapreti; komu namere preprečiti
hacerse cortar el pelo dati si lase ostriči
cortar de raíz s korenino izruvati
cortar las relaciones pretrgati stike
cortar en rued(ecit)as na režnje (kolesce) razrezati
cortar un vestido prikrojiti obleko; fig koga obrekovati
cortar la vida, cortar la existencia (a) koga umoriti, usmrtiti
cortar el vino rezati vino
cortando por lo bajo vsaj, najmanj
cortar por lo vivo, cortar por lo sano dotaknili se bolečega mesta; energično nastopiti (proti), ostre mere podvzeti
hace un frío que corta (la cara) mraz je, da kar reže
cortarse urezati se, raniti se; razpokati (koža od mraza); sekati se (svila); osupniti; obtičati v govoru
cortar las uñas nohte si pristriči