Franja

posticcio

A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) umeten; nepristen, lažen:
barba posticcia umetna brada

B) m

1. umetni čop

2. agr. presadna drevesnica

postizo nepristen, ponarejen, umeten

cuello postizo ovratnik
dentadura postiza umetno zobovje
nombre postizo vzdevek
pelo postizo nepravi lasje
postizo m lasulja, umeten lasni vložek

rimessiticcio

A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) (posticcio) umeten, nepristen

B) bot. mladika, poganjek

scīscō -ere, scīvī, scītum (incoh. k sciō)

I. skušati izvedeti, poizvedeti (poizvedovati): AFR. FR., PAC. FR., ut sciscam, quid velint ACC. AP. NON., ut sciscam, quid velit PL. –

II. metaf.

1. kot publicistični t. t.
a) (o narodu, ljudstvu) odločiti (odločati, odločevati), odrediti (odrejati), vele(va)ti, ukaz(ov)ati, zaukazati (zaukazovati), skleniti (sklepati), dovoliti (dovoljevati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjati, potrjevati): PL. idr., consules populum iure rogaverunt populusque iure scivit CI., quae scisceret plebes aut quae populus iuberet CI.; s finalnim stavkom: tribunus plebis ... plebem rogavit plebesque scivit, ut cum sociis ... pecuniae creditae ius idem quod cum civibus Romanis esset L., Athenienses sciverunt, ut Aeginetis pollices praeciderentur CI., scivere gentis suae more, ne aut pedes venaretur aut ... CU.; z ACI: solem concedere nocti sciscant imbelles SIL.
b) (o posamezniku na ljudski skupščini) odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), glasovati za kaj: primus scivit legem CI., plebis aliquanto eam (sc. rogationem) cupidius scivit L., in lege aut rogatione sciscenda CI.

2. izvedeti, imeti vedenje, poznati, vedeti: ut illi id factum sciscerent PL., quom se excucurrisse illuc frustra sciverit PL., hunc inimicum quia esse sciverunt mihi PL., quae ego scivi ut scires curavi omnia PL. – Od tod adj. pt. pf. scītus 3, adv. -ē

1. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, pameten, prebrisan, premeten: ad eam rem usust hominem astutum, doctum, scitum et callidum PL., non sum scitior, quae hos rogem PL., scitus convivator L. spreten, pomljiv, scita mulier GELL.; z gen.: Nessus scitus vadorum O., Thalia lyrae scita O., pugnandi scitus Q.; z inf.: scitus accendere corda SIL.

2. (o stvareh)
a) pameten, umet(el)en, okusen, fin, prefinjen, rafiniran, izostren, izbran, dovtipen, bister, prodoren, duhovit, prikladen, primeren, ustrezen, pristoječ, dostojen: sermo CI., scitum est ... illud Catonis (sc. dictum) CI. pameten, scitum Passieni oratoris dictum T., scitumque est Schytarum legati (sc. dictum) PLIN. dovtipen, scita vox GELL., oratio optima et scitissima PL., scita nox PL., scite loqui L., capella scite facta CI., scite exornare convivium S. okusno, scite coli L. okusno se oblačiti, scite magis quam probe T. finej(š)e (duhovitej(š)e) kot moralno (nravno), fino, a nemoralno (nenravno), versus scite factus GELL. domišljeno, domiselno; scitum est z inf. pametno je, pametna misel je, pametna (dobra) ideja (zamisel, domislica) je, pameten domislek je: scitum est periculum ex aliis facere TER., scitum est causam conferre in tempus CI.
b) čeden, ličen, mičen, (pre)lep, zal, prikupen, bešter: satis scitum filium mulieris PL., puer TER., satis scita est TER., Iphis PETR., mulierculae formae scitioris LAMP.; subst. pt. pf. scītum -ī, n

1. odredba, sklep, določba, odločba, odločitev: PLIN., ARN., PRUD., FEST. idr. populi scitum CI., N. idr. ali scitum populi L., plebis scitum CI. idr. ali plēbiscītum -ī (= plēbī (gen.) scītum) ukrep, sklep plebsa (plebejcev, navadnega ljudstva), ljudski sklep (naspr. senatūs consultum): CI. idr., scitum plebis L., nulla de eo pupuli scita ... reperiri T.; pogosto kot ixpt. populiscitum, plebiscitum, plebe͡iscitum; v besedni igri: plebis scitum non est scitius PL.; sacra pontificis scitis subiecit L., scita aliorum (= decemvirorum) L., Ctesiphon scitum fecit CI., scita ac iussa nostra (= populi Romani) CI.

2. metaf. filozofski (modroslovski, modroslovni) nauk, filozofsko (modroslovno, učno) pravilo, načelo ipd. (klas. decretum, placitum, dogma = gr. δόγμα): nobis decreta licet appelare vel scita vel placita SEN. PH.

sintétic -ă (-i, -e) adj.

1. sintetičen

2. zgoščen, strnjen

3. chim. sintetičen, umeten

sintētico agg. (m pl. -ci)

1. sintetičen, sloneč na sintezi

2. ekst. zgoščen, jedrnat

3. jezik sintetičen

4. kem. sintetičen, umetno narejen, umeten:
fibre sintetiche sintetična vlakna

synthetic [sinɵétik]

1. pridevnik (synthetically prislov)
sintetičen; umeten

synthetic rubber sintetičen kavčuk

2. samostalnik
kemija umetna snov

técnico tehničen, tehniški; obrtni; umeten; strokoven

diccionario técnico strokoven slovar
escuela técnica tehniška šola, tehnikum
terminología técnica strokovno izrazoslovje
voz técnica, término técnico strokoven izraz
técnico m tehnik
técnico aeronáutico letalski tehnik

ùmjetan -tna -o (ijek.), ùmetan -tna -o (ek.) umeten: -tni bravar; -a svila; -a gnojiva; -a vlakna; -tni Zemljin satelit; -o disanje; -o zubalo; -o srce; -a oplodnja

бутафорский rekviziten; (pren.) umeten, ponarejen

искусственный umeten; narejen; izumetničen;
и. шёлк umetna svila;
искусственная улыбка prisiljen nasmeh

ненастоящий nepravi, nepristen, umeten

ненатура́льний прикм., nènaráven prid., uméten prid.

сбитый zbit (iz desk); stoičen, obtolčen; pošvedran; ožuljen; umeten (maslo); jeder, močan; utrt, shojen

шту́чний прикм., uméten prid.

bartolina ženski spol umeten prijem, umetnija, ročnost

exutoire [ɛgzütwar] masculin, vieilli, médecine umeten čir; odliv, izliv; figuré ventil

un exutoire à sa colère (figuré) ventil za njegovo (svojo) jezo

Gelenkplastik, die, umeten sklep

olivette [ɔlivɛt] féminin oljkov nasad; vrsta grozdja; umeten biser v obliki olive

olivettes pluriel ples ob trgatvi oliv

postiche [pɔstí:š]

1. pridevnik
izumetničen, popačen, ponarejen; naknadno dodan

2. samostalnik
posnetek, nadomestilo, imitacija; perika, umetni lasje, umeten koder; naknaden dodatek