Franja

Bēlus -ī, m (Βῆλος)

I.

1. (v svetem pismu Baal) Bel ali Baal, azijski predzgodovinski kralj, ki je dal zgraditi Babilon in ustanovil asir. kraljestvo. Pozneje so ga enačili s Herkulom in Jupitrom: Ci. (ki ga v spisu De nat. deor. III, 16, 42 pomotoma postavlja v Indijo), Min., Amm., Serv., Orchamus septimus a prisci numeratur origine Beli O. V gr. mitologiji je Bel Pozejdonov sin, egipt. kralj, Danajev, Egiptov in Kefejev oče in praoče tirskih kraljev: V. Zato si ga V. predstavlja kot Didoninega očeta, ki je osvojil Ciper in ga predal Tevkru. Od tod patronim
a) Bēlīdēs -ae, m (Βηλίδης) Belid, Belov potomec: surge, Belide (= Egiptov sin Lynceus) O., Belidae nomen Palamedis (= Kefejev pravnuk Palamedes) V., Belidae fratres (= Danaus in Aegyptus) Stat.
b) Bēlis -idis, f (Βηλίς) Belida, nav. pl. Bēlidēs -um, f (Βηλίδες) Belide (= Danaides), Danajeve hčere, Belove vnukinje: O.
c) Bēlias -adis, f = Bēlis: Sen. tr.

2. Bel, neznan mag: Arn. —

II. Bel, rečica v Feniciji: T. —

III. Bel, neki dragulj: Plin.; drugačen pa je Beli oculus dragulj mačje oko: Plin.

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).

bež|ati (-im) zbežati fliehen, flüchten; (pobegniti) entfliehen; čas: verfliegen, dahinfliegen; da bi si rešil življenje ipd.: laufen um (sein Leben)
čas beži die Zeit flieht

bipēs -pedis (bi in pēs) dvonog, dvonožen: deus Ci., equi V. konji (morskih božanstev) z ribjim repom, Aegyptii mures bipedes ambulant Plin. hodijo po dveh nogah, bipes asellus Iuv. dvonogi osel = tepec, mensa Mart.; subst. bipedēs -um, m dvonožci: replevit eam (terram) bipedibus et quadrupedibus Vulg.; zaničlj. o osebah: omnium non bipedum solum, sed etiam quadrupedum impurissimus Ci., omnium bipedum nequissimus Modestus ap. Plin. iun.

Opomba: V neutr. pl. bipedia Aug.

bìstrac -àca m ekspr. bistrc, bister človek, bister um

Blemyae (Blemmyae) -ārum, m Blemijci, mitološko etiopsko ljudstvo brez glav in oči ter z usti na prsih: Mel., Plin., Vop. — Soobl. Blemyēs (Blemmyēs) -um, m (Βλέμ[μ]υες): Mel. in Blemyī -ōrum, m: Prisc.

briga|ti (-m)

1.
se za (skrbeti za) sorgen für

2. (meniti se za) sich scheren um (er schert sich nicht um …)

3. angehen (to te nič ne briga das geht dich nichts an, kaj me briga! was geht mich das an!)

Bullis (Byllis) -idis, f (Βουλλίς, Βύλλις) Bulida, Bilida, mesto v južni Iliriji: Ci., C. Od tod adj.

1. Bullidēnsis -e bulidski: coloniae Plin.; subst. Bullidēnsēs -ium, m: Ci. ep., C. ali Bulliēnsēs -ium, m: Ci. ali Bulliōnēs -um, m: Plin. Bulidanci, preb. Bulide.

2. Bullīnus 3 bulidski: ager L.; subst. Bullīnī -ōrum, m = Bulli(d)ēnsēs: L.

Bursaōnēnsēs -ium, m Burzaonci, mestna občina v tarakonski Hispaniji: Plin. — Soobl. Bursavōnēnsēs -ium, m Burzavonci: Auct. b. Hisp. in Bursaōnēs -um, m Burzaonci: L. fr.

Caere, n, indecl. Cera, eno izmed 12 prastarih etr. mest severozahodno od Rima, sprva (gr.) Argylla, pozneje Καίρη ali Καιρέα: L., V., Plin. Od tod adj.

1. Caeres (Caerēs) -itis ali -ētis cerski, iz Cere: pax populo Caeriti data, Caeritem populum misericordia consanguinitatis Tarquiniensibus adiunctum fama ferebat L., aquae Caeretes L. = aquae Caerites Val. Max., Caerete domo V. po pristojnosti iz Cere; subst. Caerĭtēs (Caerētēs) -um, m Cerjani, preb. Cere: L.; ti so sicer imeli rim. državljanstvo, ne pa tudi pravice glasovanja (suffragium) in drugih častnih pravic (bili so aerarii); od tod tabulae Caerites ali Caeritum seznam takih državljanov: Caerite cerā (= tabulā) digni H. vredni, da se prestavijo med Cerjane (erarijce), da izgubijo državljanstvo = Caerites fieri Gell.

2. Caerētānus 3 cerski: amnis Plin.; subst.
a) Carētāna -ōrum, n α) (sc. vina) cerska vina: Mart. β) (sc. praedia) vaška posestva pri Ceri: Col.
b) Caerētānī -ōrum, m Cerjani: Val. Max.

Caletī -ōrum, m: C., Hirt., Plin. ali Caletēs -um, m: C. Kalečani, gal. ljudstvo ob obeh bregovih reke Sekvane.

capo

A) m

1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na

2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen

3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik

4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov

5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine

6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta

7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna

9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir

Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.

1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.

2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart.

caprigenus 3 (pesn. tvorba iz caper in genere: gīgnere = a capris genitus) kozjega rodu, kozji: genus Pac. ap. Macr., caprigenum (pri nekaterih capreaginum) hominum genus Pl. (šalj.) človeški rod, slaboten kakor kozji, c. pecus Ci. ap. Prisc., V.; subst. caprigenī -ûm, m = capri: Acc. ap. Macr.

Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod

1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.

2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale.

Casilīnum -ī, n Kazilin, mesto v Kampaniji ob Volturnu: Varr., Ci., C., L. Od tod preb. Casilīnātēs -um, m: Val. Max., Front. = Casilīnēnsēs -ium, m: Ci. Kazilinci. Adj. Casilīnus 3 kazilinski: limina (pesn. = vrata) Sil.

cassiterum -ī, n (gr. κασσίτερος iz asir. kasāratirra cin) sprva zlitina svinca, srebra in drugih kovin, pozneje cin, kositer: Plin., Char. Od tod Cassiteridēs -um, f (sc. insulae) Kasiteride, Kositrno otočje, najbrž današnji otoki Isles of Scilly ob Vel. Britaniji: Mel., Plin.

Cataonia -ae, f (Καταονία) Kataonija, pokrajina v južni Kapadokiji: N., Plin.; preb. Cataonēs -um, m Kataonci: Cu. (z acc. Cataonas).

celer -eris -e, adv. celeriter (prim. gr. *κέλλω, κέλομαι gonim, tiram, κελεύω priganjam, ukazujem, κέλης konj dirkač, βουκόλος goveji pastir, lat. celsus)

1. hiter, nagel, uren: N., L., T. idr., face te propere celerem Pl., sagittae, navis O., canis, equus, classis Tib., iambi H. lahkotni, progenuit pedibus celerem V. brzonogega, quam habui, absumpsi celeriter Pl., cisio celeriter ad urbem advectus Ci., imperata celeriter fecerunt C., Cu., celerius omnium opinione C. hitreje kakor se je sploh mislilo; enalaga: c. pedes Pr., alae, corpus, fuga V.; z abl.: celer iaculo V. spreten v metu kopja, pennā O., motu Lucan.; pesn.
a) z inf.: celer sequi Aiax ali celer excipere aprum H.
b) z gen. gerundii: c. nandi Sil.

2. pren.
a) nagel, hiter, uren: consilium Ter., celeri auxilio opus est N., celeria remedia N. hitro učinkujoča, animus c. V., oratio Ci. mens, quā nihil est celerius Ci., c. victoria C. hitro dobljena, mors Tib., Suet., quā fata celerruma (sunt) V. kjer smrt najhitreje nastopi; z abl.: cogitatione ali sensu celer Vell. nagle doumljivosti, uvae celeres proventu Plin.
b) v slabem pomenu prenagel, prehiter, silen, vročekrven: consilia celeriora L.; pesn. z inf.: irasci celer H. nagle jeze, oderunt sedatum celeres H.

3. subst. Celerēs -um, m hitreci, sprva jezdeci, pozneje rim. vitezi: Plin., Dig. idr., trecentosque armatos ad custodiam corporis, quos Celeres appellavit... habuit (Romulus) L. Razdeljeni so bili v tri centurije (Ramnes, Tities, Luceres), vsaki je načeloval tribun (tribunus Celerum): praeco ad tribunum Celerum, in quo tum magistratu forte Brutus erat, populum advocavit L. Numa je število centurij podvojil, Tarkvinij Prisk pa pomnožil na 1200 mož (gl. tudi tribūnus). V sg. Celer načelnik Celerum in Remov morilec: O. (Fast. IV, 37 in nasl.) — Celer -eris, m Celer (Hitri), priimek Cecilijevega, Domicijevega, Egnacijevega, Mecijevega in Novijevega rodu. Samo Celer
a) Atikov osvobojenec: Ci. ep.
b) stavbenik v Neronovem času: T.
c) neki vitez v Domicijanovem času: Plin. iun.

Opomba: Neutr. celere = celeriter: Pac. fr., Enn. ap. Non., Lex ap. Front., Cypr.; celer kot fem.: L. Andr. ap. Prisc., Lucr., Cael.; celeris kot masc.: Naev. fr., Ca. ap. Prisc. Gen. pl. celerum nam. celerium: Cael. Nenavaden superl. celerissimus: Enn. ap. Char. et ap. Prisc., Matius ap. Prisc.

Cephallēnia, v dor. obl. Cephallānia, -ae, f (Κεφαλληνία) Kefalenija, Kefalanija, največji otok v Jonskem morju (zdaj Kefallinía): L., Mel., Plin., Fl. Od tod preb. Cephallēnēs ali Cephallānēs -um, m Kefalenčani: L., Sil.