Franja

bezgova goba, bezgova uhljevka ženski spol rastlinstvo, botanika (judeževo uho) das Judasohr

boleti glagol
1. (o telesni bolečini) ▸ fáj, fájdalmat okozBila je tako zabavna, da naju je bolel trebuh od smeha. ▸ Olyan szórakoztató volt, hogy fájt a hasunk a nevetéstől.
Telefonsko slušalko je oklepala tako krčevito, da so jo boleli prsti. ▸ Olyan erősen szorította a telefonkagylót, hogy ujjai belesajdultak.

2. (o duševni bolečini) ▸ fájVem, da resnica boli, vendar takšna so dejstva. ▸ Tudom, hogy fájó az igazság, de ezek a tények.

en¹ (-a, -o)

1. glavni števnik ein, eine ein, v samostalniški rabi:
eden einer, eine, eines
en in pol eineinhalb, anderthalb
ena eins
en funt bankovec: die Einpfundnote
ena marka kovanec: das Einmarkstück
ena, dva, ena, dva eins, zwei, eins, zwei
en, dva, tri (bliskovito) ruck, zuck
pri (športnih) rezultatih: ena proti nič/ena/dva eins zu null/eins/zwei
ura: ura je ena es ist ein Uhr
ob enih um ein Uhr, um eins
četrt na eno (ein)viertel eins
pol enih halb eins
v eni vrstici/dejanju/zvezku, z enim konjem/oknom/ročem
z enimi vrati
z eno lupino/nogo/roko/struno ein-: einzeilig/einaktig/einbändig/einspännig/einfenstrig/einhenkelig/eintürig/einschalig/einbeinig/einarmig/einchörig
v eni disciplini Einzel-
(zmaga der Einzelsieg, zmagovalec der Einzelsieger); za eno osebo: Einzel- (soba das Einzelzimmer, vstopnica die Einzelkarte)
gospodinjstvo za eno osebo der Einpersonenhaushalt
družina z enim staršem die Einelternfamilie
stanovanje iz ene sobe die Einraumwohnung
samo na eni strani rokopis: einseitig
eno in isto eins und dasselbe
polet v eno smer der Hinflug/Rückflug ➞ → dan, glas, kos, mah, mož, lastovka, noga, oseba, sapa, stran, zmaga, uho, primazati, pripeljati, staviti

fín fino ; (izbran) selecto, exquisito; distinguido; elegante ; (dež) fino, menudo ; (tanek) delgado ; (nežen) delicado

fini ljudje (fam) gente f bien
imeti fin nos, fino uho tener buen olfato, oído fino
fin okus gusto m refinado
fino pecivo pastelería f; confitería f fina
imeti fin okus (o jedi) tener un sabor exquisito; sabor muy bien

glúh deaf; figurativno having no ear for, dead to, having turned a deaf ear to

glúh kot kamen stone-deaf, (as) deaf as a post
glúh od rojstva deaf from birth, congenitally deaf; deaf; hard (ali dull) of hearing
glúh na eno uho deaf in one ear
glúh na levo uho deaf in the left ear
glúh na obe ušesi deaf in both ears
v glúhi noči in the (ali at) dead of night
glúh za vse prošnje deaf to all entreaties (ali to all pleas)
ali si glúh? are you deaf?, can't you hear?, have you gone deaf?
bila je glúha za moje besede she turned a deaf ear to all my words
on je glúh za mene he has turned a deaf ear to me
to ni padlo na glúha ušesa it didn't fall on deaf ears
pridigati glúhim ušesom to preach to deaf ears
on bo glúh za vaše opomine he will turn a deaf ear to your admonitions
najbolj glúhi so tisti, ki nočejo slišati (there are) none so deaf as those that will not hear

glúh (-a -o)

A) adj.

1. sordo
gluh na eno uho sordo da un orecchio
gluh kakor kamen, zemlja sordo spaccato, sordo come una campana

2. pren. gluh za (ki noče upoštevati česa) sordo:
biti gluh za nekoga prošnje essere sordo alle preghiere di qcn.

3. pren. (ki je brez zvoka, šuma) sordo; silenzioso; tacito, solitario:
gluh gozd bosco silenzioso
gluha tišina silenzio sordo

4. (neobčutljiv, brezčuten) insensibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti gluh na to uho non sentirci da quest'orecchio
pren. ne kriči, saj nisem gluh perché gridi, non sono mica sordo
pren. govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi
pren. naleteti na gluha ušesa aver da fare coi sordi
voj. gluhi naboj cartuccia inesplosa
čeb. gluho jajčece uovo non fecondato

B) glúhi (-a -o) m, f, n sordo (-a):
zavod za gluhe (gluhoneme) istituto dei sordomuti

glúh sordo

gluh na eno uho, na obe ušesi sordo de un oído, de los dos oídos
gluh za (nasvete) sordo a (los consejos)
narediti koga gluhega ensordecer a alg
delati, narediti se gluhega hacerse el sordo; fam hacerse el sueco
pridigati gluhim ušesom predicar en desierto

ígeln (-lna -o) adj. di, dell'ago:
igelno uho la cruna (dell'ago)
strojn. igelni ventil valvola a spillo, a spina

kapalka samostalnik
(cevka za odmerjanje) ▸ pipetta, cseppentőS kapalko kanemo nekaj kapljic olja v uho. ▸ A pipettával cseppentsen néhány csepp olajat a fülbe.
Sopomenke: pipeta

máčji (-a -e) adj. di, da gatto, gattesco, felino:
iti z mačjimi koraki andare con passi felini, felpati
imeti mačje oči avere occhi di gatto, vederci come il gatto
to ni mačji kašelj, niso mačje solze non è cosa da poco
narediti komu mačjo godbo fare a uno un concerto di gatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. mačja meta gattaia, nepeta (Nepeta cataria)
mačja glava (pri cestnem tlaku) ciottolo (per acciottolato)
bot. mačji rep fleo, fleolo, coda di topo (Phleum)
zool. mačji som gattuccio (Schiliorchinus canicola)
mačje oko (svetlobni odbojnik) catarifrangente
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
min. mačje zlato biotite gialla

medvédov (-a -o) adj.

1. di, dell'orso; orsino

2. bot.
medvedovi parkeljci, medvedove tačke clavaria, ditola, manina (Clavaria flava)
medvedov rep viperina (Echium vulgare)
medvedova hruška corbezzola
medvedova taca sedano (Heracleum sphondylium)
medvedovo latje spirea, regina dei prati (Spiraea ulmifolia)
medvedovo uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)

môrski (-a -o) adj. di, del mare; marittimo; marino; knjiž. equoreo:
morske rastline, ribe piante marine, pesci di mare

1.
morska obala costa marina
morska sol sale marino
morsko letovišče località marittima di villeggiatura
morska bolezen mal di mare; med. naupatia
mitol. morska deklica sirena
morska gladina superficie del mare
morska ožina stretto (di mare), braccio di mare
morska usedlina sedimento marino
meteor. morski dim foschia
morski preliv (morska vrata) stretto marino
morski razbojnik, ropar corsaro, pirata
morski rokav braccio di mare
morski tok corrente marina
morski veter brezza di mare
morska nimfa nereide, oceanina
min. morska pena sepiolite, schiuma di mare
mitol. morska pošast orca
meteor. morska tromba tromba marina
morska plovba navigazione marittima
geogr. morski potres maremoto
morski rokav gomito di mare
morski vihar fortunale
morski val flutto

2. zool.
morska kača serpente di mare (Lauticada colubrina)
morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
morska lastovica dattilottero, rondine di mare (Dactylopus volitans)
morske lilije crinoidi (sing. -e) (Crinoidea)
morska vidra lontra marina
morska zvezda stella di mare, asteria
zool. morski golob aquila di mare, miliobate (Myliobatis aquila)
morski ježek riccio di mare, echino
morski konjiček ippocampo, cavalluccio marino (Hyppocampus guttulatus)
morski lev leone marino, otaria (Otaria)
morski list sogliola (Solea)
morski medved callorino, foca orsina (Callorhinus alascanus)
morski pajek pantopode (pl. -i) (Pantopoda)
morski pes pescecane, squalo
morski petelin cappone, gallinella imperiale
morski prašiček porcellino d'India, cavia (Cavia cobaya)
zool. morsko uho aliotide, orecchia di mare (Haliotis)
morska igla aguglia (Belone belone)
morska iskrnica nottiluca (Noctiluca)
morska kljunačka pesce trombetta (Centriscus scolopax)
morska kumara cetriolo di mare, oloturia (Holoturia)
morska mačka gattuccio (Schyliorhinus canicula)
morska pajkovica maia, grancevola (Maia squinado)
morska papiga pulcinella di mare (Fratercula actica)
morska papigica pesce pappagallo, scaro (Scrus cretensis)
morska plošča passera di mare (Pleuronectes platessa)
morska podgana re di aringhe, chimera (Chimaera)
morska spaka rana pescatrice (Lophius piscatorius)
morska sraka beccaccia di mare, ostralega (Haematopus ostralegus)
morska svila bisso
morska ščuka luccio di mare, sfirena (Sphyraena sphyraena)
morska želva chelidra (Chelydra serpentina)
morske šile singnatidi (sing. -e) (Syngnatidae)
morski bič pastinaca (Dasyatis pastinaca)
morski galeb mugnalaccio (Larus marinus)
morski glavač scazzone, magnarone (Cottus gobio)
morski kokot dattilottero, rondine (Dactylopterus volitans)
morski lipan muggine
morski mandelj mandorla di mare (Philine aperta)
morski mesec pesce luna, ortagorisco (Mola mola)
morski pegazi pegasiformi (sing. -e) (Pegasiformes)
morski slon elefante marino (Mirounga leonina)
morski somi squaliformi (sing. -e) (Squaliformes)
morski vrag manta, razza cornuta (Manta birostris)
morski zajci ciclotteridi (sing. -e) (Cyclopteridae)
morski zmaj pesce ragno (Trachinus draco)
morski zvezdogled pesce prete, pesce lucerna (Uranoscopus scaber)
morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)

3. bot.
morska čebulica scilla marittima (Scilla)
bot. morska trava zostera (Zostera marina)
morska ločika lattuga di mare, ulva (Ulva lactuca)
morski loč quercia marina (Fucus vesciculosus)

nakovalce samostalnik
1. anatomija (slušna koščica) ▸ üllő
Srednje uho je votlina v kateri ležijo tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence. ▸ A középső fül egy üreg, amelyben a három hallócsont – a kalapács, az üllő és a kengyel – található.

2. (majhen kovinski podstavek) ▸ üllő
Segrel je drobtinico železa in jo položil na nakovalce. ▸ Felmelegített egy morzsányi vasat és az üllőre helyezte.
Pri zamahovanju z roko gor in dol kladivce navadno tolče po obeh straneh nakovalca. ▸ A kar fel- és lefelé lendítésekor az apró kalapács általában az üllő mindkét oldalát üti.

nasláda plaisir moški spol , délectation ženski spol , jouissance ženski spol , délice(s) (ženski spol množine) , volupté ženski spol

čutna naslada plaisir(s) des sens, désir(s) charnel(s), convoitise ženski spol, concupiscence ženski spol
naslada za oči plaisir pour l'œil, régal moški spol pour la vue
naslada za uho charme moški spol pour l'oreille

nasláda deleite m , deleitación f ; voluptuosidad f

čutna naslada placeres m pl sensuales, sensualidad f
naslada za oči (za uho) deleite m para los ojos (para el oído)

nastavi|ti¹ (-m) nastavljati setzen (an, auf); past: stellen, zanko: (eine Schlinge) legen
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
nastaviti past (jemandem) eine Falle stellen
nastaviti pištolo na vrat (jemandem) die Pistole auf die Brust setzen
nastaviti vabo einen Köder auswerfen
nastaviti zanko Fallstricke/einen Fallstrick legen
nastaviti roko za denar: die Hand hinhalten/[offenhalten] offen halten
nastaviti uho das Ohr spitzen

nastáviti mettre, placer, poser, présenter, régler, appliquer ; (zaposliti) engager, embaucher quelqu'un; employer , (imenovati) nommer

nastaviti ceno fixer le prix
nastaviti past tendre un piège
nastaviti sod mettre un tonneau en perce
nastaviti uho prêter l'oreille
nastaviti nogo komu faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un

nastáviti (-im) | nastávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, offrire, tendere; portare:
nastaviti roko, dlan tendere la mano, la palma
nastaviti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
nastaviti uho tendere l'orecchio
nastaviti pasti, zanke tendere trappole, tranelli
nastaviti bombo collocare un ordigno esplosivo

2. teh. regolare, sistemare

3. germogliare

4. pren. (zaposliti, zaposlovati) assumere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nastaviti budilko regolare la sveglia
nastaviti ceno fissare il prezzo
nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
nastaviti sod spillare la botte
mat. nastaviti enačbo impostare l'equazione
pren. nastaviti komu nož na goltanec mettere qcn. alle strette

B) nastáviti se (-im se) | nastávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista

2. esporsi

notránji interior, internal; inner; inward; inside; intestine, intrinsic

notránji arhitekt (arhitektura) interior decorator (design)
notránji kót geometrija interior angle
notránje ministrstvo Home Office, ZDA Department of the Interior
notránje zadeve politika internal affairs pl
notránji organi anatomija internal organs pl, pogovorno innards pl
notránja poškodba internal injury
notránje posojilo internal loan
notránji premer inside diameter
notránja proga šport inner lane (oziroma track)
notránja stran inner side
notránja trgovina internal trade
notránje uho anatomija inner ear
zdravnik za notránje bolezni specialist in internal diseases, ZDA internist
notránji žep inside pocket
notránje (državljanske) vojne civil (ali internal) wars pl
notránja (prava) vrednost kovanca intrinsic value of a coin
najnotranji the inmost

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta