Franja

repāgulum -ī, n (repangere)

1. prečnica, zavor(nic)a, ovira, pregrada, zapreka: igitur cum equites nihil praeter fugae circumspectantes praesidia vidisset longius Caesar, concito equo eos velut repagulum quoddam cohibuit Amm.

2. pl. (ker sta bili vselej po dve)
a) prečki, prečnici, prečnika, vtaknjena v podboje ali vereje ali namesto teh v zid, da so z njima zapirali vrata, zato od tod zatična prečnika, (vratna) zapaha: Pl., Ap., Amm. idr., in templo Herculis valvae clausae repagulis subito se ipsae aperuerunt Ci., solis equi pedibus repagula pulsant O.
b) dvojna prečnica, ograda, zapreka, pregrada, pregraja na tekališču, da konji niso mogli uhajati: O., Lucan., Sil., Ven.

3. metaf. zapah, zavora, zapora, omejitev: ille transversā mente mi hodie tradidit repagula, quibus ego iram omnem recludam Enn., omnia repagula pudoris officiique perfringere Ci.

4. škripec pri metalnici: repagula, quibus incorporati sunt funes, explicantes Amm.

uiti (uidem) uhajati

1. entwischen, davonlaufen, entlaufen, fortlaufen; beseda, pripomba: entschlüpfen, herausschlüpfen
uiti izpod kontrole außer Kontrolle geraten, (jemandem) entgleiten
uiti iz spomina entfallen
uiti iz zapora aus dem Gefängnis ausbrechen

2. (rešiti se) entkommen, sich retten; nesreči, zli usodi: sich retten vor, (dem Unglück) entgehen, entrinnen
ki mu ni mogoče uiti nesreča: unentrinnbar
za las uiti čemu haarbreit an (etwas) vorbeikommen
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen

uíti (uídem) perf. glej uhajati | uiti

verlieren^* izgubiti, izgubljati (an kaj); der verlorene Sohn izgubljeni sin; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; etwas verlieren an odstopiti kaj čemu/komu; an Fahrt verlieren izgubljati hitrost; sich verlieren Schmerz, Angst: popustiti, popuščati; sich verlieren in izgubljati se v; (undicht sein) uhajati (der Motor verliert Öl iz motorja uhaja olje) ; verloren sein biti izgubljen; verloren geben dvigniti roke od česa; figurativ nicht verloren haben ne imeti kaj iskati