Franja

honōrābilis -e (honōrāre)

1. spoštovan, častit, časten: haec ipsa sunt honorabilia Ci., nomine honorabiliore theurgian vocant Aug.

2. čaščen, čislan, ugleden: personae Amm., eo quod esset (Ioachim) honorabilior omnium Vulg. — Adv. honōrābiliter častno, s častjo: Amm., Aug., Cass.

honōrō -āre -āvī -ātum (honor)

1. častiti —, počastiti —, proslaviti (proslavljati) koga, čast izkaz(ov)ati komu, odlikovati —, obdariti (obdarjati) koga: nos ad honorandum Serv., Sulpicium cohortatus est Ci., nemo virtutem non honorabat Ci., ita honoratā virtute L., laudibus honorare aliquem Ci., meque regnumque meum gloriā honoravisti S. si proslavil, h. aliquem sella curuli L., corpus humanis honoribus Vell., donis honoramur Cu., honorarit eos an deceperit Q., h. certantium quemque Suet., aliquem luctu, dignis muneribus Aur., legato honorari Icti. volilo dobiti; v paronomaziji: plebei scitum, quo oneratus sum magis quam honoratus L. ki me bolj teži kot odlikuje (prim.: onus est honos Varr.).

2. slaviti, proslaviti (proslavljati), (o)krasiti: diem illum L., lyram flore Petr. — Od tod

I. pt. pf. honōrātus 3, adv. -ē

1. (o osebah in stvareh) čaščen, spoštovan, cenjen, slaven, ugleden, častitljiv: Pl., viri Ci., nusquam est senectus honoratior Ci., qui apud me multo honoratior fuit Ci., honoratus et potens N., multo illustrior atque honoratior N., apud plebem … nihilo se honoratiorem fore L., h. collegae L., h. Achilles H. slavni, h. cāni (sc. capilli) O., stellae summo caelo honoratae O. ugledno na visoko nebo postavljene, vetus et honorata familia Suet.

2. (le o stvareh) časten, cenjen: praefectura non honorata Ci., dies h. V., Cl., h. militia T., honoratior militia L., Amm., decretum honoratissinium L., rus honoratum O. za častno darilo dana njiva, te honoratā memoriā prosequar Val. Max., h. ministeria Cu., locus honoratissimus Vell., honorata sedes, custodia T., honoratissimum assensūs genus T., quod filium … honorate custodierant T., honoratius cremari Val. Max., aliquem revocare honoratius Iust., filium eius … honoratissime excepit Val. Max.

3. occ. z visoko (častno) službo počaščen, — odlikovan, ki je na visoki stopnji: Lamp., vir Ci., O., honorati quattuor filii Ci., beati, qui honorati sunt Ci., h. praetor O., Cato honoratiori parēre maluit Vell., filios honoratissimos reliquit Vell., h. senes T., starejši dostojanstveniki, honoratiorum circulis adsistere Amm.; pesn. enalaga: honoratis laurea digna comis O. vreden, da krasi lase višjega oblastnika. —

II. gerundiv honōrandus 3 častivreden, cenjen, spoštovan; v superl.: Paul. Nol.

honōrus 3 (honor)

1. ki prinaša čast, spoštovan, časten: Sil., M., fama O., carmen Val. Fl. slavilna pesem, oratio T., quae in Drusum honora … Augustus fecisset T.

2. ugleden, plemenit, cenjen: maiorque et honora videri (Hypsipyle) Stat.

hono(u)rable [ɔ́nərəbl] pridevnik (honourably prislov)
časten, ugleden, spoštovanja vreden; plemenit, blagoroden; odličen; pošten

Honourable blagorodni, blagorodna; naziv za mlajše otroke grofov, vse otroke baronov in vikontov, dvorne dame, člane spodnjega doma, višje sodnike, župane; ameriško naziv za člane kongresa, višje vladne uradnike, sodnike, župane
Right Honourable naziv za nižje plemiče, člane državnega sveta, londonskega župana
Most Honourable naziv za visoko plemstvo, člane viteškega reda Bath , člane državnega sveta (Privy Council)

important, e [-tɑ̃, t] adjectif važen, pomemben, tehten; znaten; ugleden, vpliven; ki se dela važnega; masculin glavna stvar, bistvo

l'important c'est de se décider tout de suite glavno je, da se takoj odločimo
faire l'important važnega se delati
parer au plus important odpomoči najnujnejšemu

importante

A) agg. važen; pomemben; ugleden, močen:
personaggio importante važna, vplivna oseba, veljak

B) m važno:
l'importante è trovare un lavoro važno je dobiti delo

influent, e [ɛ̃flüɑ̃, t] adjectif vpliven; ugleden, avtoritativen, pomemben

critique masculin influent ugleden kritik
personnage masculin très influent zelo pomembna osebnost

influént -ă (-ţi, -te) adj. vpliven, ugleden

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

nàgodan -dna -o dial. ugleden: došao nagodan gospodin iz Trsta

nàočit -a -o
1. zal, lep, postaven: -a djevojka
2. velik: -a zidanica; naočit nož
3. ugleden, vpliven: -i ljudi u narodu veljaki med ljudstvom

notable [nóutəbl]

1. pridevnik (notably prislov)
znan, znamenit, pomemben, ugleden
kemija opazen

2. samostalnik
ugleden človek, osebnost, odličnik; pridna gospodinja

notable [-tabl] adjectif ugleden, pomemben, znamenit; znaten, uvaževanja vreden; masculin ugledna oseba, veljak

notable pomemben, ugleden, znamenit; znaten

notable m (šolska) ocena zadostno
los notables del pueblo krajevni odličniki

noteworthy [nóutwə:ði] pridevnik
znamenit, ugleden, spoštovanja vreden

opulentus 3, adv. -ē (soobl. = opulēns)

1. bogat, premožen, imovit, obilen, kras(ot)en, sijajen (naspr. inops): Mel., Sen. ph. idr., opulenti homines et copiosi Ci., multi privati opulenti ac potentes Ci., oppidum plenum atque opulentum Ci., o. Etruriae arva L., obsonium Pl., mensa Aug. obilna pojedina, opulentissimae Syriae gazae Ci., dona opulentissima Suet., opulenta ac ditia stipendia facere L.; z abl. bogat s čim: adulescens auro opulentus Pl., exercitus praedā o. L., pecuniā dites et voluptatibus opulenti T. polni denarja (premožni) in v razkošju živeči, templum donis opulentum V., Etrusci campi omnium copiā rerum opulenti L., Numidia agro virisque opulentior S.; tudi: bogat po čem, v sreči, glede na kaj: fortunā opulentus (naspr. fortunā egenus) Ap.; z gen. bogat s čim, poln česa: provinciae nec virorum inopes et pecuniae opulentae T. polne denarja = bogate, opulenta honorum copia H.; subst. pl. n: intactae regionis opulenta Cu. bogastvo.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo, z velikimi vojaškimi silami, močan: minus opulentum agmen L. slabša vojna moč.

3. mogočen, imeniten, vpliven, ugleden, veljaven: parvis copiis bella gerere cum opulentis regibus S., opulentior factis L., opulentissimum et maximum regnum Antiochi Ci.; subst. pl.: opulenti (naspr. ignobiles) Enn., opulentiores (naspr. humiliores) Hirt.

4. metaf. vsebinsko bogat, z bogatim jedrom, jedrnat: oratio Gell., liber opulentissimus Gell.

pȍglēdan -dna -o
1. viden: odasvud -a gora
2. ugleden, lep za oko: njegova -a žena

prestigioso agg. ugleden; očarujoč; bogat

prestigioso slaven, slovit, ugleden