Franja

im-mūnitās (in-mūnitās) -ātis, f

1. oproščenost obveznosti: cunctarum rerum im. Iust., militiae vacationem et omnium rerum immunitatem habere C.

2. occ. oproščenost davkov: inmunitatibus infinitis sublata sunt vectigalia Ci.

3. sinekdoha ugodnost, prednost, predpravica, svoboščina, privilegij: singulis vēnībant inmunitates et populis universis Ci., immunitates dare Ci., veteres immunitates adimere Suet.

4. metaf. oproščenost, prostost: Strato dat isti Deo inmunitatem Ci., i. magni muneris Ci.

lepor (starejše lepōs) -ōris, m (prim. gr. λέπω lupim, λεπτός olupljen, tenek, droben, ličen, nežen, λεπτύνω tanim, tanjšam, λαπαρός tanek, droben, lat. lepidus)

1. milina, ličnost, ugodnost, mičnost, vabljivost: nitido capti lēvique lepore Lucr., pavonum ridenti lepore imitata (po drugih imbuta) saecla Lucr.; šalj.: Liberi lepos Pl. (o vinu).

2. occ.
a) uglajenost, uglajeno vedenje, ljubeznivost, vljudnost: affluens omni lepore ac venustate Ci. (iron.), in quo mihi videtur specimen fuisse humanitatis, salis, suavitatis, leporis Ci.
b) dobrovoljnost, dobra volja, veselje, veselost: medio de fonte leporum surgit amari aliquid Lucr., omnis vitae lepos et summa hilaritas Plin.
c) (o govoru) uglajenost, prefinjena šala (šaljivost), veder dovtip, vedra dovtipnost, pretanjen (fin, izbran) humor, duhovitost: floruit cum acumine ingenii, tum admirabili quodam lepore dicendi Ci., labandus etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., quom lauti accubuissent, … eaque esset in homine iucunditas et tantus in iocando (po drugih in loquendo) lepos Ci., erat cum gravitate iunctus facetiarum et urbanitatis oratorius, non scurrilis lepos Ci.

logro moški spol dobiček, korist, ugodnost; posest, užitek; uspelost; izvedba, izpeljava

dar a logro posoditi na obresti

opportunità f

1. primernost, prikladnost; ugodnost, oportunost

2. (ugodna) priložnost:
cogliere l'opportunità, approfittare dell'opportunità izrabiti priložnost
politica di opportunità oportunizem

opportūnitās -ātis, f (opportūnus)

1. ugodna (priročna, pripravna) lega, priročnost, pripravnost, primernost: loci C., S., viae Plin. iun., regionis Sen. ph.; meton.: custodia huius opportunitatis Cu. tega ugodnega kraja.

2. metaf.
a) ugodnost časa, dobra doba, dobro obdobje, ugoden trenutek, lepa (ugodna) priložnost (prilika) (gr. εὐκαιρία): temporis C., Ci., divina Ci. ugoden, od boga urejen (povzročen) slučaj, o. suae liberorumque aetatis S. ugodna, vabljiva priložnost, ki se ponuja ob njegovi starosti in starosti njegovih otrok; pooseb. Oportúnitas = Priložnost, boginja ugodne (lepe) priložnosti: ipsa Opportunitas non potuit mihi oportunius advenire Pl.
b) ugodna (primerna, ustrezna) telesna pripravljenost (kondicija), ugodna (primerna) telesna zasnova ali duševna osnova (zmožnost): omitto opportunitatem reliqui corporis Ci., quanta opportunitas in animis hominum ad res maximas Ci.
c) ugodna (srečna) okoliščina, pripravnost, ugodnost, prid, korist, obresti, obrestovanje: opportunitate aliqua data C., habere opportunitates Ci. nuditi (dajati) obresti, obrestovati se, belli opportunitates Ci. vojne obresti, opportunitates maritimae L., fluminum opportunitates Ci. obresti, pa tudi = ugodne rečne razmere: Vitr.

pacchia f pog. obilje; ugodnost; veselje

parti [parti] masculin odločitev, sklep; korist, ugodnost; ženitna možnost, partija; politique stranka

parti pris vnaprej privzeto mnenje; predsodek
sans parti pris nepristransko
seul parti à prendre edini izhod
parti unique enotna (edina) stranka
esprit masculin de parti strankarski duh, strankarstvo
homme masculin de parti (zagrizen) član stranke
c'est un bon, un beau, un riche parti on, ona je dobra, lepa, bogata partija
de gauche, de droite, ouvrier levičarska, desničarska, delavska stranka
adhérent masculin, membre masculin d'un parti pristaš, član neke stranke
adhérer à un parti pristopiti h kaki stranki
être inscrit au parti biti vpisan v stranki
être de parti pris biti pristranski
c'est un parti pris sklenjeno je
être, se ranger du parti de quelqu'un zavzeti, potegniti se za koga, pridružiti se komu
faire un mauvais parti à quelqu'un grdó jo komu zagosti, ubiti koga
prendre le parti pour quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom, izjaviti se za koga
prendre un parti odločiti se
prendre son parti de quelque chose sprijazniti se s čim
tirer parti de imeti korist od, okoristiti se z

pògodnōst ž, pogódnōst ž
1. ugodnost
2. primernost

pogodóvnōst ž ugodnost

pòvlastica ž
1. privilegij, posebna pravica: potvrditi komu -u
2. koncesija, dovoljenje: povlastica za vodenje zanata
3. ugodnost, znižanje: povlastica za vožnju na željeznici

pȍvōljnōst ž, povóljnōst ž ugodnost

prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.

praemium -iī, n (nam. *prae-emium iz prae in emere)

1. plen, lovína: Pl., Tib., Val. Fl. idr., spectat sua praemia raptor O., praemia pugnae V., praemia malle quam stipendia T., leporem et gruem iucunda captat praemia H. (o lovcu), captare calamo (sc. aucupatorio) praemia Pr.

2. metaf.
a) plačilo, častno darilo, nagrada (naspr. poena, supplicium): Ter., V., Lucan., Stat., Suet. idr., legibus et praemia praeposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., honores et praemia Ci., aliquem praemio afficere Ci. naplačati, poplačati, nagraditi koga, praemio aliquem donare Ci., alicui praemium (praemia) dare pro aliqua re Ci., alicui praemium tribuere Ci., praemium exponere Ci., praemium proponere Ci., honores et praemia spondere Ci., praemio elicere Ci., praemia extorquere Ci., alicui praemium persolvere Ci., alicui praemium deferre Ci., praemia ab aliquo expectare C., praemio deduci C., praemium ponere S. ustanoviti, postaviti, določiti, alicui praemium reddere Cat., hederae doctarum praemia frontium H., si sibi praemio foret L. ko bi bil naplačan, praemia dare O., praemium dare Plin. iun.; praemium est z ACI: age, hoc non est praemium, unum spectare omnium cruces? Sen. rh.; iron. plačilo = kazen: cape praemia facti O. plačilo (= kazen) za zločin.
b) nadpravica, predpravica, posebna pravica, korist, dobiček, odlikovanje, ugodnost, izkazovanje naklonjenosti (milosti), protežiranje, v pl. tudi darovi, zakladi (ki jih ima kdo pred drugimi): omnia praemia donaque fortunae Ci., frontis urbanae praemia Ci. predpravica velikosvetne (velikosvetske, svetovljanske) drznosti, praemia vitae Lucr., praemia insani scribae H., licebat celerius legis praemio Ci. po posebni ugodnosti zakona.

preference [préfərəns] samostalnik
preferenca, prednost (above, before, over, to)
posebna nagnjenost, ljubezen (for do)
izbor; izbira
ekonomija, pravno prednost, prednostna pravica, prioriteta (preference as to dividends prednost pri dividendah; preference dividend prednostna dividenda)
ekonomija ugodnost, olajšava; najbolj ugodna tarifa (za neko državo)
ekonomija, pravno prioritetno plačilo (pri stečaju)

by preference prostovoljno, rade volje
of s.o.'s preference po izbiri koga
in preference to raje ko

préférence [preferɑ̃s] féminin dajanje prednosti; posebna ljubezen ali nagnjenje (pour za); prednost, prioriteta; olajšava, ugodnost; preferenca

de, par préférence rajši; zlasti; prav posebno
accorder, donner la préférence à quelqu'un dati prednost komu, bolj ceniti, rajši imeti koga
avoir la préférence sur quelqu'un imeti prednost pred kom
droit masculin de préférence prednostna pravica

privilège [-lɛž] masculin privilegij, predpravica, posebna pravica, prednost; ugodnost

abolition féminin des privilèges ukinitev, odprava privilegijev
accorder, concéder un privilège dati, priznati, odobriti privilegij
avoir, obtenir un privilège imeti, dobiti privilegij
jouir d'un privilège uživati privilegij

privilegiato

A) agg.

1. privilegiran:
altare privilegiato relig. oltar s posebnimi odpustki
credito privilegiato pravo prednostni kredit

2. ekst. privilegiran, uživajoč posebno pravico, ugodnost; ekst. ugodnejši, prednosten:
classi privilegiate privilegirani razredi
condizione privilegiata ugodnejše stanje; ugodnejši pogoj

B) m (f -ta) privilegiranec, privilegiranka

privilēgio m (pl. -gi)

1. hist. privilegij (listina)

2. pravo privilegij:
privilegi diplomatici diplomatski privilegiji

3. oprostitev, imuniteta; ugodnost

4. ekst. posebna pravica; posebna čast; dovoljenje; prednost, odlika:
il libro ha il privilegio della chiarezza knjiga se odlikuje z jasnostjo

privilégiu -i n privilegij, posebna pravica, ugodnost

prōfectus -us, m (proficere) napredek, napredovanje, korak naprej, razvoj, razcvet, (po)rast, poveč(ev)anje, naraščanje, prednost, ugodnost, korist, prid, učinek, učinkovanje, uspeh, prospeh, rezultat: Col., Q., Plin. iun., Sen. ph., Suet., Vell. idr., agrorum Varr. uspešna rast na polju, sine profectu O. zastonj, verba profectu carent O. so izgubljene, nimajo učinka, so zaman; occ. izboljšanje stanja, izboljšano stanje bolnika: Cael.

Opomba: Prŏfectus Aus.