Franja

kikboksarski pridevnik
(o kikboksu) ▸ kick-boxos, kick-box

kladiv|o srednji spol (-a …) der Hammer, tehnika naprava: das Hammerschlagwerk
kamnoseško kladivo das Fäustel
kuhinjsko kladivo za meso der Klopfer, das Klopfholz
tehnika -hammer (gladilno Schlichthammer, gumijasto Heringshammer, na pad Fallhammer, za klepanje Kornhammer, za uporabo v primeru nesreče Nothammer, za utopno kovanje Gesenkhammer, kovalno Vorschlaghammer, Zuschlaghammer, kovaško Schmiedehammer, ledeno Eishammer, leseno Holzhammer, nihalno Pendelhammer, oblikovalno Fassonhammer, rudarstvo odkopno Abbauhammer, pnevmatično Drucklufthammer, [Preßlufthammer] Presslufthammer, prečno Kreuzschlaghammer, železnica pregledniško Radprüfhammer, protiudarno Gegenschlaghammer, puncirno Punzenhammer, ravnalno Richthammer, ročno Handhammer, steklarsko Glaserhammer, svinčeno Bleihammer, udarno Schlaghammer, zakovno Niethammer, zidarsko Maurerhammer, zračno/ pnevmatsko Lufthammer, železno Eisenhammer, žlebilno Kehlhammer)
pri kovanju: spodnje kladivo der Unterbär
zgornje kladivo der Oberbär
prebijalno kladivo der Durchschläger, der Durchschlag
srp in kladivo Hammer und Sichel
ročaj kladiva der Hammergriff
udarec s kladivom der Hammerschlag
obdelovati s kladivom behämmern
|
šport met kladiva das Hammerwerfen, der Hammerwurf
metalec kladiva der Hammerwerfer

kljun moški spol (-a …) der Schnabel (tudi živalstvo, zoologija); pri kladivu: die Pinne, Finne, pri nakovalu ipd.: das Horn; pomorstvo der Bug; živalstvo, zoologija der Schnabel (zgornji del kljuna der Oberschnabel), -schnabel (papagajski Papageienschnabel, račji Entenschnabel); figurativno za človeka: das Maul, die Klappe
udarec s kljunom der Schnabelhieb
v obliki kljuna geschnäbelt

kljún (-a) m

1. becco:
udarec s kljunom beccata
pren. pet lačnih kljunov cinque bocche da sfamare

2. (prednji del ladje, čolna) prua; hist. (pri starih Rimljanih) rostro

3. (prednji del česa):
kljun letala, avtomobila muso dell'aereo, dell'auto

4. bot.
purmanov kljun (repati ščir) amaranto (Amaranthus caudatus)

komólec codo m

sunek, udarec s komolcem codazo m
suniti, suvati s komolcem codear, dar con el codo (koga a alg)
napraviti si, utreti si pot s komolci abrirse el paso a codazos

kopit|o¹ srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija der Huf (konjsko Pferdehuf)
s kopiti gehuft
udarec s kopitom der Hufschlag

krêpek | krepák (-pka -o)

A) adj.

1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto

2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti

4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio

5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante

7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto

B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa

kung fu stalna zveza
tudi v pridevniški rabi (borilna veščina) ▸ kungfu

macola samostalnik
1. (težko kladivo) ▸ nagykalapács, bányászkalapács, pörölyZamaskirana moška sta z macolo razbila steklo na vratih in oropala zlatarno. ▸ Két maszkos férfi nagykalapáccsal betörte az ajtó üvegét, és kirabolta az ékszerboltot.
2. (silovit ali neusmiljen način) ▸ pöröly, nagykalapács
Vladajoča politika je včeraj s kadrovsko macolo udarila po Novi Ljubljanski banki. ▸ Tegnap a kormánypolitika a humánerőforrás pörölyével csapott oda a Nova Ljubljanska Banknak.
Dobrih zaveznikov ne dobiš z macolo. ▸ Nagykalapáccsal nem szerzel jó szövetségeseket.

meč [ê] moški spol (-a …) das Schwert, šport der Degen
Damoklejev meč Damoklesschwert, das Schwert des Damokles
dvorezen meč ein zweischneidiges Schwert (tudi figurativno)
jezičastoročajni meč Griffzungenschwert
okrasni meč der Galanteriedegen
rezilo meča die Schwertklinge
šport tekmovalec z mečem der Degenfechter
sunek z mečem der Degenstoß
udarec z mečem der Schwerthieb
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
požiralec mečev der Degenschlucker, Schwertschlucker
ples z meči der Schwertertanz
figurativno rožljanje z meči das Schwertgeklirr
teorija o dveh mečih die Zwei-Schwerter-Theorie

méč sword

dvorezen méč double-edged sword
méč dvoročnik two-handed sword
méču podoben sword-like
ročaj méča (sword) hilt
pas za méč sword belt
nosilec méča sword-bearer
nožnica méča scabbard, sheath
rana od méča sword cut
udarec z méčem stroke of the sword
z ognjem in méčem by fire and sword
na konici méča (figurativno) at the point of the sword
z golim méčem with drawn sword
ples (plesalec) z méči sword dance (dancer)
z méčem v roki sword in hand
brez udarca z méčem without striking a blow
izvleči, potegniti méč (iz nožnice) to draw the sword
nasaditi se, vreči se na méč to hurl oneself on one's sword
spopasti se z méči to cross swords
uničiti z ognjem in méčem to annihilate (ali to destroy) with fire and sword
vtakniti méč v nožnico to sheathe the sword (tudi figurativno)

meteorit samostalnik
astronomija (gmota iz vesolja) ▸ meteoritSopomenke: izpodnebnik

milost|en (-na, -no) gnädig; religija gnadenreich
biti milosten Milde/Gnade walten lassen
milostna smrt (evtanazija) der Gnadentod
milostni strel der [Gnadenschuß] Gnadenschuss, lovstvo der [Fangschuß] Fangschuss
milostni udarec der Gnadenstoß
milostno (iz milosti) gnadenweise
milostno kaj narediti sich herablassen zu

mílosten merciful; benevolent; gracious; condescending

mílostni udarec francosko coup de grâce, mercystroke, finishing stroke

mílosten bienveillant, clément, indulgent; gracieux, plein de grâce; compatissant, miséricordieux

milosten strel, udarec coup moški spol de grâce
Bog nam bodi milosten! que Dieu ait pitié de nous!
milostno avec bienveillance (ali clémence, indulgence, bonté)

mílosten graciable ; (usmiljen) misericordioso, compasivo ; (kazen) lleve ; (zviška gledajoč, pokroviteljski) condescendiente ; (dobrohoten) benévolo

milosten udarec golpe m de gracia
bog nam bodi milosten! ¡Dios se apiade de nos!; ¡Dios nos tenga de su mano!

môčen | močán (-na -o) adj.

1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
močan kot bik forte come un toro
močan avto automobile potente
močan značaj carattere forte

2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
močni zobje denti forti
močne korenine radici forti
močna industrija industria sviluppata
močno turistično središče importante centro turistico

3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
močna tkanina tessuto resistente

4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
evf. zelo močna ženska donna molto grassa

6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
močen strup veleno potente
močne cigarete sigarette forti
močna kava caffè forte
močno vino vino forte

7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
pihal je močan veter soffiava un vento forte
naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
močan vonj odore forte
močan glas voce forte
močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
močne barve colori violenti

9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
močan talent grande talento
močne besede parole grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
imeti močne živce avere i nervi saldi
imeti močne karte avere buone carte
v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
politika močne roke la politica della mano pesante
močno krmilo foraggio condensato
močna kislina acido concentrato
meteor. močen jugozahodnik libecciata
močen vzhodni veter levantara
močen poteg stratta, strattona
močen stisk strizzone
močen sunek trabalzone
močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
močen val frangente
PREGOVORI:
prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

navzgor [ò] hinauf, herauf; empor, nach oben; (navkreber) aufwärts; (kvišku) empor, in die Höhe; -auf, -an, -aufwärts (po hribu bergauf, bergan, po reki [flußaufwärts] flussaufwärts, stromauf, stromaufwärts, po dolini talaufwärts); auf-, hinauf-, herauf-, hoch-, empor- (gledati hinaufschauen, heraufschauen, hochblicken, emporblicken, počesati aufkämmen, hochkämmen, pogledati aufblicken, hochsehen, hinaufsehen, heraufsehen, emporschauen, aufsehen, hochblicken, potisniti hinaufschieben, hochschieben, hochdrücken, privezati hochbinden, priti hochkommen, emporkommen, hinaufkommen, heraufkommen, zavihati aufbiegen, zavihteti hochschwingen, zdrsniti hochrutschen …)
pot navzgor der Aufweg
met navzgor šport der Hochwurf
udarec od spodaj navzgor der Aufwärtshaken

nedovóljen (-a -o) adj. non permesso; vietato, proibito; indebito; illecito:
nedovoljena sredstva mezzi illeciti
nedovoljeni udarec colpo proibito
pren. nedovoljena zveza tresca
pejor. nedovoljeno (ljubezensko) razmerje amorazzo
nedovoljeno odpiranje manomissione
pejor. nedovoljeno trgovanje mercato