Franja

kuhar moški spol (-ja …) der Koch; der Küchenmeister; -koch (dietični Diätkoch, ladijski Schiffskoch, pomožni Beikoch)
(iz)učiti se za kuharja eine Kochlehre machen

kúhati cocer; cocinar; hacer la cocina ; (vodo, mleko) hervir ; (kavo, čaj) hacer ; (jedi) guisar; hacer la comida

dobro kuhati guisar bien
kuhati žganje destilar aguardiente
kuhati jezo na koga (fig) guardar rencor a alg; tener ojeriza a alg
vročica me kuha tengo fiebre, tengo calentura
učiti se kuhati aprender a guisar (ali a cocinar)
nekaj se kuha (fig) algo flota en el aire

maníra (olika) modales m pl ; manera f ; forma f ; modo m ; (v umetnosti) estilo m amanerado; amaneramiento m

biti lepih manir tener buenos modales
nobenih manir ne imeti no saber portarse
učiti koga manir enseñar a alg la manera de portarse

marljív assiduous, diligent, industrious, hardworking, keen, studious, arhaično sedulous; busy, active

marljív obiskovalec frequent visitor
biti marljív to be industrious (busy, active), to take pains, to do one's best
marljívo se učiti to study hard
marljívo hoditi v gledališče to be a regular theatre-goer
marljívo obiskujem predavanja I attend lectures regularly

molítvica short prayer

učiti koga kozjih molitvic (figurativno) to teach (ali to read) someone a lesson, arhaično to lesson someone

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

napak|a¹ ženski spol (-e …) der Fehler (tudi matematika); (pogrešek) die Fehlleistung; (deformacija) die Fehlbildung; -fehler (barvna Farbfehler, cenitvena Schätzungsfehler, glavna Hauptfehler, govorna Sprechfehler, Sprachfehler, lepotna Schönheitsfehler, merilna [Meßfehler] Messfehler, miselna Denkfehler, značajska Charakterfehler, pri knjiženju Buchungsfehler, pri risanju Zeichenfehler, pri vožnji Fahrfehler, v dokazovanju Beweisfehler, vida Augenfehler, Sehfehler, v leči Linsenfehler, v lomnosti Brechungsfehler, v materialu Materialfehler, Werkstofffehler, v obliki Formfehler, v prevodu Übersetzungsfehler, zaradi naglice Flüchtigkeitsfehler, pravopisna Rechtschreibungsfehler, Schreibfehler, prirojena Geburtsfehler, računska Rechenfehler, regulacijska Regelfehler, slovnična Grammatikfehler, srčna Herzfehler, tipkarska Tippfehler, tiskovna Druckfehler, vzgojna Erziehungsfehler)
pravo človeška napaka menschliches Versagen
… napak Fehler-
(analiza die Fehleranalyse, indikator die Fehleranzeige, iskanje die Fehlersuche, število die Fehlerzahl, vir die Fehlerquelle)
napaka za napako Fehler über Fehler
na napakah se učiti aus Fehlern lernen
brez napake fehlerfrei, makellos, mangelfrei
izračun napak die Fehlerrechnung
z napako fehlerhaft, mangelhaft

náuk (-a) m

1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
cerkveni nauk il magistero della Chiesa

2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori

3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
rel. krščanski nauk catechismo
oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
geol. nauk o fosilih orittologia
mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
zool. nauk o kačah ofiologia
anat. nauk o kosteh osteologia
mat. nauk o množicah insiemistica
filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
med. nauk o nosnih boleznih rinologia
med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
rel. nauk o odrešenju soteriologia
nauk o simbolih simbolica
nauk o sistemih sistemistica
fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
fiz. nauk o tekočnosti reologia
anat. nauk o vezeh desmologia
fiz. nauk o zvoku acustica
nauk o živilih, o prehrani sitologia

nemščina samostalnik
(nemški jezik) ▸ német [nyelv]Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
Sopomenke: nemški jezik
Povezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina

neúmen (-mna -o) adj.

1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso

3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia

4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli

oboa samostalnik
1. (pihalo) ▸ oboa
2. (igranje na oboo) ▸ oboa
3. (kdor igra oboo) ▸ oboa, oboajátékos
Z orkestrom je sodelovala že kot študentka, prvič kot četrta oboa v Posvetitvi pomladi Stravinskega. ▸ Már egyetemi hallgatóként együttműködött a zenekarral, először Sztravinszkij Tavaszszentelőjében negyedik oboistaként.

pamet ženski spol (-i …) der Verstand, die Vernunft; strokovno: praktische Vernunft; pogovorno: die Grütze, das Köpfchen
zdrava pamet der gesunde Menschenverstand
počasna pamet die Begriffsstutzigkeit
počasne pameti begriffsstutzig, schwer von Begriff
figurativno imeti več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand haben
imej no pamet! nimm doch Verstand an!
soliti pamet komu (jemandem) dareinreden, ins Handwerk pfuschen
srečala ga je pamet figurativno er ist zur Vernunft gekommen
tu se človeku pamet ustavi figurativno da steht der Verstand still
pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
k pameti:
priti k pameti Vernunft annehmen/zur Vernunft kommen
spraviti k pameti zur Vernunft bringen

na pamet aus dem Kopf, auswendig, aus dem Stegreif
računanje na pamet das Kopfrechnen
računati na pamet im Kopf rechnen
učenje na pamet das Auswendiglernen
učiti se na pamet auswendig lernen
znati na pamet auswendig können

ob pamet von Sinnen (biti ob pamet von Sinnen sein)
spravljati ob pamet wahnsinnig machen

po pameti der Vernunft nach, vernunftgemäß
pri pameti:
biti pri pameti seine fünf Sinne beisammen haben
nisi pri pravi pameti du hast wohl nicht alle beieinander

zoper pamet vernunftwidrig
zoper zdravo pamet wider alle Vernunft

pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

na pámet by heart
zdrava pámet common sense, sanity
si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
ali si pri pámeti? are you in your right mind?
sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
priti k pámeti to come to one's senses
kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
(iz)računati na pámet to calculate mentally
učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
ko te bo pámet srečala... when you see reason...

pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza

péti (pôjem) to sing, (v cerkvi) to chant; (o zvonu) to ring; (ptice) to warble, to twitter, to chirp; (petelin) to crow; (pesnikovati) to be a poet, to compose poetry

péti v zboru to sing in a choir
péti z not brez vaje to sight-read
péti po notah to read music, to sing from a score (ali from music)
prenizko péti to sing too low, to sing flat
previsoko péti to sing too high, to sing sharp
péti (vesele) božične pesmi to sing (Christmas) carols, to go carol-singing
večglasno péti to sing in parts
enoglasno péti to sing in unison
učiti se péti to learn singing
začeti péti to intone, to begin to sing
napačno péti to sing out of tune
prav(ilno) péti to sing in tune
péti na vse grlo to sing at the top of one's voice
péti komu hvalo to sing someone's praises
péti vedno isto pesem (figurativno) to be always harping on the same theme
korakali so in peli na vse grlo they marched on, singing at the top of their voices

pétje singing; song; (cerkveno) choir-singing, chanting; (ptičje) warbing

dvoglasno, triglasno pétje two-part singing, three-part singing
večglasno pétje part-singing
gregorijansko pétje Gregorian chant, plainsong
petelinje pétje crowing, cockcrow
ob petelinjem pétju at cockcrow
škrjančkovo pétje the song of the skylark
šolsko pétje class singing
učitelj, -ica pétja singing teacher, singing coach, singing master, singing mistress
učiti se pétja to learn singing
s pétjem sprejeti novo leto to sing the New Year in
uspavati otroka s pétjem to sing a child to sleep

píliti to file; figurativno to polish, to refine

píliti se (figurativno, mnogo se učiti) to swot, to grind
píliti se za izpit to swot for an exam

píliti limer, donner un coup de lime ; figurativno mettre la dernière main à quelque chose, perfectionner

piliti se (učiti se) apprendre par cœur, piocher, bûcher, bachoter, potasser

píliti limar ; fig tudi pulir, refinar, perfeccionar

piliti se (učiti se) empollar; quemarse las cejas estudiando

ples¹ [é] moški spol (-a …) der Tanz (častni Ehrentanz, družabni Gesellschaftstanz, izrazni Ausdruckstanz, koračni [Schrittanz] Schritttanz, Schreittanz, krožni Rundtanz, kultni Kulttanz, ljudski Volkstanz, modni Modetanz, mrtvaški Totentanz, narodni Nationaltanz, parni Paartanz, prvi/ otvoritveni Eröffnungstanz, na konicah Spitzentanz, na ledu Eistanz, s kačami Schlangentanz, s pajčolani Schleiertanz, vil Feentanz, v maskah Maskentanz, z baklami Fackeltanz, Feuertanz, z meči Schwertertanz, z orožjem Waffentanz, živalstvo, zoologija rastitveni Balztanz, tempeljski Tempeltanz, trebušni Bauchtanz, živalstvo, zoologija tresorepi Schwänzeltanz, verižni Kettentanz, zarotitveni Beschwörungstanz, žetveni Erntetanz)
zadnji ples der Kehraus, der Rausschmeißer
šport športni ples der Tanzsport
ples v krogu der Kreistanz, der Reigen
figurativno ples po jajcih Eiertanz
pouk plesa der Tanzunterricht
demonstrator plesa der Vortänzer
veselje do plesa die Tanzlust
živalstvo, zoologija sporazumevanje s plesom die Tanzsprache
večer s plesom der Tanzabend
zabava s plesom das Tanzvergnügen
pokazati/demonstrirati ples vortanzen
prositi za ples zum Tanz bitten
učiti ples Tanzstunden geben