Franja

Zadetki iskanja

  • Bücherweisheit, die, knjižna učenost
  • Buchwissen, das, knjižna učenost
  • nadriùčenōst ž namišljena, lažna učenost
  • Schulgelehrsamkeit, die, šolska učenost
  • Schulweisheit, die, šolska učenost/modrost
  • sdottoreggiare v. intr. (pres. sdottoreggio) delati se učenega, razkazovati učenost; modrijančiti
  • theory [ɵíəri] samostalnik
    teorija, čisto znanstveno spoznanje; teoretični del; (znanstveni) nauk
    pedagoško šolska (knjižna, abstraktna) učenost ali modrost, ločena od resničnosti; ideja, naziranje

    in theory but not in practice v teoriji, a ne v praksi
    theory of combinations matematika kombinatorika
    theory of evolution evolucijska teorija
    theory of relativity relativitetna teorija
    it is his pet theory to je njegova najljubša ideja
  • livresque [livrɛsk] adjectif knjižen, iz knjig naučèn

    érudition féminin livresque knjižna učenost
  • multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.

    1.
    a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
    b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.

    2. occ.
    a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
    b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
    c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.

    3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.

    4. Adv. obl.
    a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
    b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.
  • papíren (-rna -o) adj. di, della carta; cartaceo:
    papirna industrija industria della carta
    papirni izdelki prodotti di carta
    papirna učenost nozioni, conoscenze cartacee
    šport. papirna kategorija peso minimosca
  • picar [c/qu] zbosti, kljuvati, kavsniti; sekati (meso); ugrizniti; prijeti; srbeti, peči; spodbosti; ujahati; iztepati; otesati; žaliti; (raz)dražiti; črpati; žgati, peči (sonce); ploskati; (po)trkati

    picar el billete preluknjati vozovnico
    picar los ojos (a) komu oči izkljuvati
    picar la vena kri puščati
    le pican los celos ljubosumnost mu ne da miru
    picar más alto staviti večje zahteve
    picar a la puerta potrkati na vrata
    picar con las manos ploskati
    picar con los pies z nogami topotati, cepetati
    picar (en la garganta) praskati (v grlu)
    picar en la música diletantsko se baviti z glasbo
    picar en valiente hrabrega se delati
    picar en viejo star postati
    picar en todo vihrav biti
    el sol pica sonce žge
    ya va picando el frío mraz se stopnjuje
    picarse postati izjeden od moljev; cikati (vino); čutiti se užaljenega; domišljati si
    picarse con spreti se z
    picarse de (ser) sabio domišljati se na svojo učenost
    quien se pica, ajos come kogar srbi, naj se praska!
  • šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
    za šolsko rabo für den Schulgebrauch
    drgniti šolske klopi die Schulbank drücken
  • velèučen -a -o zelo učen; -ōst ž visoka učenost
  • velik1 [ê] (velik|a, -o)

    1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
    velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

    2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
    veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
    veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
    zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
    (obisk der Rekordbesuch)
    velike količine … -massen množina
    (vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

    3. (silen) groß, heftig
    veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
    (hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
    velik ljubitelj der -narr
    (knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

    4.
    z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
    groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
    z velikim dometom [weittragend] weit tragend
    z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
    z veliko večino großmehrheitlich
    |
    velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
    velika živina ein großes/hohes Tier
    imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
    igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
    jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
    v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
    v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
    | ➞ → veliki, Veliki
  • velikòučen -a -o zelo učen; -ōst ž visoka učenost
  • visokòučen -a -o zelo učen; -ōst ž velika učenost
  • žlic|a1 ženski spol (-e …) jedilna: der Löffel, [Eßlöffel] Esslöffel, Suppenlöffel, der -löffel (lesena Holzlöffel, servirna Vorlegelöffel, srebrna Silberlöffel, za zelenjavo Gemüselöffel)
    ena žlica löffelvoll
    po jedilnih žlicah [eßlöffelweise] esslöffelweise, löffelweise
    ročaj žlice der Löffelstiel
    jesti z žlico löffeln
    pobrati z žlico auflöffeln
    z žlico vzet vzorec die Schöpfprobe
    |
    figurativno jesti učenost z veliko žlico die Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
    modrosti ni zajel z veliko žlico er hat die Weisheit nicht gerade mit Löffeln gefressen
    roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
  • σοφία, ἡ, ion. -ίη (σοφός) 1. spretnost, izurjenost, sposobnost, umetelnost. 2. a) bistroumnost, previdnost, razboritost, prekanjenost, zvijača; b) učenost, veda; c) modrost, spoznanje, modroslovje, modroznanstvo, zdrava pamet.