Franja

solfeggiare v. tr. (pres. solfeggio) glasba učiti se solfeggio, peti note

šègrtovati -ujēm biti vajenec, učiti se rokodelstva

weiterlernen učiti se naprej

выдалбливать, выдолбить (iz)dolbsti, (iz)votliti; (gov.) učiti se na pamet, guliti se, vtepati si v glavo

поучаться, поучиться učiti se česa, poučiti se, izobraževati se

angleščina samostalnik
(angleški jezik) ▸ angol, angol nyelvPovezane iztočnice: ameriška angleščina, britanska angleščina, avstralska angleščina

applicare

A) v. tr. (pres. applico)

1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko

2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen

3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu

4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon

B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči

apprendre* [aprɑ̃dr] verbe transitif zvedeti; naučiti se (quelque chose česa); odkriti (skrivnost); slišati; sporočiti, javiti; (na)učiti (quelque chose à quelqu'un kaj koga)

apprendre une nouvelle par la radio zvedeti novico po radiu
apprendre un texte par cœur naučiti se besedila na pamet
apprendre l'allemand (na)učiti se nemščine
apprendre à lire, à écrire, à compter učiti se brati, pisati, računati
apprendre à connaître spoznati
apprendre aux élèves les verbes irréguliers (na)učiti učence nepravilnih glagolov
je t'apprendrai à me répondre ainsi ti bom že pokazal tako mi odgovarjati!
il m'apprend à faire du ski uči me smučanja
l'avenir nous l'apprendra bodočnost nam bo to pokazala
cela m'apprendra à vivre to mi bo v pouk

Ausbildung, die,

1. izobrazba; izobraževanje, šolanje; (Lehre) uk, von Rekruten: urjenje, in der Ausbildung stehen učiti se

2. (Ausformung) izoblikovanje, eines Gefühls: razvijanje

3. Technik izoblikovanost, oblika; Biologie zgradba, razvitost

besed|a [é] ženski spol (-e …)

1. das Wort [ množina za besede v stavku: Worte, množina za nepovezane/posamezne besede: Wörter] (častna Ehrenwort, ključna Schlüsselwort, modna Modewort, osnovna Grundwort, posebej priljubljena Lieblingswort, živa das gesprochene Wort); (besedilo) das Wort
sklepna besed das Nachwort
spremna besed das Geleitwort

2. vezana, nevezana: die Rede (gebundene Rede, ungebundene Rede)

3. religija das Wort (Gospodova Wort des Herrn, Božja Wort Gottes/Gottes Wort)
deset besed die zehn Worte

4. pri učenju jezikov: die Vokabel
učiti se besede Vokabeln lernen
lingv. das Wort (trizložna dreisilbiges Wort, samostalniška substantivisches Wort, narečna mundartliches Wort)
črkovati/podčrtavati besede (bestimmte) Wörter buchstabieren/unterstreichen
beseda:
mož beseda ein Mann von Wort
žal besed ein böses Wort (med nama ni bilo žal besede unter uns ist kein böses Wort gefallen)
|
beseda je o … es ist die Rede von …
beseda je nanesla na … die Rede kam auf …
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
beseda ni konj Fragen steht jedem frei
vsaka beseda je odveč jedes Wort ist zu schade
|
o tem sploh ni tekla beseda davon war keine Rede
častna beseda das Ehrenwort
besede:
dolžina besede die Wortlänge
pomen besede die Wortbedeutung
zadnji glas besede (izglasje) der Auslaut
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
niti besede kein (einziges) Wort, nicht ein Wort (niti besede ni rekel o tem das erwähnte er mit keinem Wort)
ne privoščiti niti besede keines Wortes würdigen
ne imeti nobene besede figurativno nichts zu sagen haben, nichts zu bestellen haben (pri bei), nichts zu melden haben
ni vredno besede (es) ist nicht der Rede wert
|
besedo, dve ein paar Worte
samo besedo! nur ein Wort!
dati/vzeti besedo das Wort erteilen/entziehen
imeti besedo das Wort haben
imeti glavno besedo das große Wort haben
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben
držati besedo zu seinem Wort stehen, das Wort halten
poprijeti besedo das Wort ergreifen
požreti besedo das Wort nicht halten
prelomiti besedo wortbrüchig werden
dal sem (komu) besedo ich bin bei (jemandem) im Wort
spregovoriti odkrito/resno besedo (s kom) ein offenes/ernstes Wort reden (mit jemandem)
reči dobro besedo za (koga) für (jemanden) ein (gutes) Wort einlegen
vzeti besedo iz ust/z jezika das Wort aus dem Mund/von der Zunge nehmen
|besed|e množina:
pohvalne besede Lobesworte
prazne besede leere Worte
|
izbira/izbor besed die Wortwahl
nimam besed! mir fehlen die Worte! ich bin sprachlos!
ne izgubljaj besed! spar dir die Worte!
ne izgubljati besed kein Wort über … verlieren
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
požirati besede koga (jemandem) am Mund hängen
|
brez besede oditi: wortlos, ohne ein Wort (zu sagen)
brez besed wortlos
osupel: sprachlos; karikatura: ohne Worte
ostati brez besed: ostal je … es hat ihm die Rede verschlagen
do besede:
priti do besede zu Wort kommen
pustiti do besede sprechen lassen
k besedi:
prijaviti se k besedi sich zu Wort melden
prijava k besedi die Wortmeldung
|
na besedo verjeti/ubogati: aufs Wort
na besede koga ne dam veliko auf (jemandes) Worte gebe ich nicht viel
|
od besede do besede Wort für Wort
preiti od besed k dejanjem den Worten Taten folgen lassen
|pri besedi:
ko sem že/ravno pri besedi da ich gerade das Wort habe
|
s svojimi besedami mit eigenen Worten
povedati s svojimi besed wiedergeben, zgodbe: nacherzählen
|v besedo:
seči/skočiti v besedo ins Wort/in die Rede fallen
|
v besedi in sliki in Wort und Bild
v nekaj besedah mit wenigen Worten
v dveh besedah mit zwei Worten
|
z besedo na dan! heraus mit der Sprache!
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
z besedo in dejanjem in/mit Wort und Tat
z besedami na nakaznici/čeku: in Worten
z drugimi besedami mit anderen Worten
izraziti z besedami in Worte kleiden
|
prijeti za besedo beim Wort nehmen
prositi za besedo ums Wort bitten

blok flavta stalna zveza
1. glasba (glasbilo) ▸ blokk fuvola, blockflöteSopomenke: blokflavta

2. (igranje blok flavte) ▸ blokk fuvolázásSopomenke: blokflavta

bolgarščina samostalnik
(bolgarski jezik) ▸ bolgár [nyelv]Sopomenke: bolgarski jezik

cipher¹ [sáifə] samostalnik
številka; šifra, tajna pisava; monogram
figurativno ničla

to be a mere cipher, to stand for a cipher biti ničla, nič ne pomeniti
pogovorno what's the cipher? koliko stane?
to learn ciphers učiti se računati

commentor -ārī -ātus sum (intens. glag. comminīscī)

1. natanko (dobro, prav, kakor je treba) premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), proučiti (proučevati): Varr. ap. Non., Q., ut cito commentatus est Pl. kakor hitro se je domislil (laži); z acc.: multos menses nihil aliud Ci., futuras secum miserias Ci.; z de: consules … multos menses de populi Romani libertate commentati atque meditati Ci.

2. occ.
a) v mislih (za)snovati, proučiti (proučevati): cum in hortos D. Bruti auguris commentandi causā venissemus Ci.; poseb. stalni izraz o govornikovi pripravi in vaji: cum in villa Metelli complures dies commentatus esset Ci., orationem in reum c. Ci. učiti se, crebro digitorum labiorumque motu commentari Q. poskušati; od tod pt. pf. commentātus 3 s pass. pomenom: sua et commentata et scripta Ci. ustni in pismeni pripravljalni nauki.
b) pismeno ali ustno kaj (za)snovati, zastaviti (zastavljati), načrtovati, (na)pisati: alter commentatur mimos Ci., c. quae audierat Gell., de militari disciplina c. Plin. svoje misli zapisati.
c) kaj razlagati, pojasnjevati, „komentirati“: Achillem Aristarchi Pl., carmina Suet.

conduite [kɔ̃dɥit] féminin vodstvo; vedenje, obnašanje; spremstvo, spremljanje; napeljava, vod; vodovod; izvedba; technique dovod; strežba (stroju); šofiranje, pilotiranje

conduite à droite, à gauche vožnja po desni, po levi strani ceste
conduite d'amenée (technique) dovod
conduite d'eau, de gaz vodovod, plinovod
conduite d'échappement izpušna cev
conduite d'écoulement, d'évacuation odtok, odvod
conduite de la guerre vojskovanje
conduite souterraine podzemeljski vod
certificat masculin de bonne conduite nravstveno spričevalo
ligne féminin de conduite smernica
acheter une conduite (familier) poboljšati se, živeti bolj urejeno
faire la conduite à quelqu'un (familier) spremljati koga
faire un bout de conduite à quelqu'un nekoliko koga spremiti
manquer de conduite slabo se vesti
prendre des leçons de conduite učiti se šofiranja

cubiculum, sinkop. cubīclum, -ī, n (cubāre) soba, opremljena z ležalnikom ali blazinjakom, na katerem je mogel človek spati, počivati, jesti, učiti se,

1. spalna soba, spalnica, počivalnica: in cubiculum discedere Ci., cum iste (rex) etiam cubaret, (nuntius) in cubiculum introductus est Ci., minister cubiculi sui L. ali cubiculi praepositus Suet. ali procurans cubiculum Aur. oskrbnik spalnice, komorni strežaj, c. praegnantium Plin. soba za otročnice, c. noctis et somni Plin. iun., c. dormitorium Plin. iun. ali c., in quo dormit aliquis Iust.

2. occ. celica, izba, soba: legatum in cubiculum admittere Ci., vaporarium subiectum est cubiculis Ci., se recipere in cubiculum L., cubiculo modicum lumen inerat T. izba je bila (le) malo svetla, cubicula diurna nocturnaque Plin. iun., e cubiclo lectuloque iactatam spectatus alte lineam trahit piscis Mart.

3. pren.
a) vzvišen cesarjev sedež v cirkusu, pogosto tako zastrt, da drugi gledalci niso mogli videti cesarja, loža: c. principis Plin. iun., eius (Neronis) Suet.
b) arhit. stikališče kamnov: Vitr.

dactylo(graphie) [-grafi] féminin strojepisje, tipkanje

apprendre la dactylo učiti se strojepisja, tipkanja

doceō -ēre, docuī, doctum

1. učiti, poučiti (s)poročati, naučiti, razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), (po)kazati, dokaz(ov)ati, povedati, naznaniti (naznanjati), (s)poročati komu kaj; abs.: studium discendi et docendi Ci., cum doceo et explano Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., fas est ab hoste doceri O. učiti se, ut docebimus Plin., homines dum docent, discunt Sen. ph., ut docui (kot vrinek) Lact.; z acc. personae: d. iuventutem Ci., posteros Q., te tua fata docebunt V.; z acc. rei: d. omnia Ter., ius civile Ci., testudines, quas iidem captivi docuerant C., nec eventus modo hoc docet L., hoc ipsum littera prisca docet O.; z acc. personae in rei: d. aliquem artes, litteras Ci., quis eum musicam docuerit N., quod me docuit usus Plin. iun.; v pass. se acc. rei ne spremeni: haec (acc.) ab his docebantur C. to so jih ti učili, doctus militiam S. fr., doctus iter melius H., pauca docendus eris O., docetur blanditias Sen. rh.; nam. acc. rei skloni s praep.: quis enim de isto genere non docuit? Ci., mori maluit quam de his rebus Sullam doceri Ci., praemittit, qui de suo adventu doceant C., quod (kar) de lacu Albano docuisset L., ad quam (legem) non docti, sed facti … sumus Ci.; z abl., odvisnim večinoma od kakega izpuščenega glagola v inf.: eum docere fidibus (sc. canere) Ci. na strune brenkati, equo armisque (sc. uti) L. jezditi in uporabljati orožje, optimis disciplinis doceri Ap.; z adv.: docere eum Latine (sc. loqui) Ci.; z inf.: contemnere volnus consuetudo docet Ci., d. rapere Sabinas Pr., resonare doces Amaryllida silvas V.; z ACI: doceat eum virum bonum esse Ci., nunc te docent Gaviam civem Romanum fuisse Ci., Drappes, quem captum esse a Caninio docui Hirt.; pass. z NCI: pueri aequitatem defendere docentur Ci., citharizare doctus est a Dionysio N., at illa multo optuma rei publicae doctus sum, hostem ferire, … S., miscere coetus histrionali studio doctus T.; z odvisnim vprašanjem: ut doceant eum, qui vir Roscius fuerit Ci., nunc, qua ratione quod instat expedias, paucis docebo V., ipse docet, quid agam O.

2. occ.
a) (v gledališču) igralce dramsko igro igrati učiti, naučiti, dramsko igro prikazovati dati (gr. δρᾶμα διδάσκειν): Gell. (XVII, 21, 42), cum Orestem fabulam doceret Euripides Ci., hic Livius primus fabulam … docuit Ci., qui docuere togatas H., (Claudius) ad fratris memoriam … comoediam quoque Graecam … docuit Suet.
b) drž.pr. (sodnika, oblast) o čem poučiti, obvestiti, poročati jim o čem: d. iudices de eius iniuriis Ci., aliquem de causa Ci., d. causam Ci. razložiti, razvijati, qui (legati) senatum docerent de caede fratris S.
c) (kot učitelj) učiti, poučevati, učiteljevati, predavati: d. pueros, adulescentes, adulescentulos Ci., te tantā mercede nihil sapere docuit Ci., in Bithynia oratorias litteras d. Lact. predavati o govorništvu; abs.: Tyrannio docet apud me Ci. ep. predava, homo minus aptus ad docendum Ci., d. Romae Sen. rh., Suet., peregre, Latine Suet. — Adj. pt. pf. doctus 3, adv. -ē

1. dobro izšolan, naučen, izučen, v znanosti izobražen, učen, izveden v čem, vešč česa, čemu ali v čem
a) še bolj participialno: doctā prece blandus H. z naučeno prošnjo, d. puella Tib. ki zna peti in se spozna na pesništvo, puella Musā Sapphicā doctior Cat.; z acc. rei: dulces docta modos H. ki se je naučila.
b) čisto adjektivno: homo doctus et sapiens, Plato vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., docta civitas Ci. (o Sirakuzah), doctissimi homines Ci.; z abl. instrumenti: et Graecis litteris et Latinis doctus Ci. učen v … , Graecis doctior Eutr.; z gen.: doctissima fandi V. zelo izurjena v govorjenju, d. iuris civilis Gell., grammaticae Prisc., utriusque linguae doctissimus Aug.; s praep.: in (pri) parum fausto carmine docta O., carmine ab omni ad delinquendum doctior esse potest O. — Subst. doctus -ī, m (v znanosti) izobražen mož, izobraženec, učen mož, učenjak: Sen. ph., Q.; klas. le v pl.: quae omnes docti atque sapientes summa bona esse dixerunt Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H. naj smo se tega učili ali ne; tako tudi superl. doctissimi Ci. najbolj učeni možje, največji učenjaki. — Enalaga: doctissimae voces Pythagoreorum, doctissimi sermones Ci., doctissimus sermo Plin. iun., carmina docta Tib., docta lingua O. zgovoren, ars O. vešča, d. artes Aus. znanosti, labor Ph., d. libelli Mart. učene, doctissimi libri Q. — Adv. doctē, komp. doctius, superl. doctissimē: docte et sapienter dicere Pl., docte perdoctus Pl. dobro naučen, docte et delicate Poeta ap. Ci., luctamur doctius H. bolj učeno, litteris Graecis atque Latinis iuxta atque doctissime eruditus S.

2. met. izurjen, spreten; pri Kom. tudi = pameten, premeten, zvit: nostri, usu docti (pt.), haec reperiebant remedia C., doctus aetate et usu L., doctae sorores (sc. Musae) O. izurjene v svoji umetnosti, d. manus O., d. falx Pr.; z inf.: doctus sagittas tendere H. izurjen v napenjanju loka, docta psallere Chia H. spretna citrarka; numquam accedo, quin abs te abscedam doctior Ter., doctus ad malitiam Ter., nimis doctus ille est ad maleficiendum, dolus doctus, docte atque astu, docte fallere Pl.

eat^* [i:t]

1. prehodni glagol
jesti, pojesti, žreti, glodati; trošiti
kemija razjedati, uničiti
ameriško hraniti
figurativno mučiti

2. neprehodni glagol
jesti, hraniti se
pogovorno imeti dober okus

to eat dirt biti javno osramočen
I'll eat my head glavo stavim
to eat one's head off pojesti več, kakor je vredno njegovo delo, ne se izplačati
one cannot eat one's cake and have it človek ne more imeti eno in drugo
to eat humble pie opravičiti se, postati ponižen
to eat s.o.'s salt živeti na tuj račun
to eat one's terms (ali dinners) , to eat for the bar učiti se za odvetnika
to eat s.o. out of house and home spraviti koga na beraško palico
to eat one's word besedo snesti

enseñar učiti, poučevati, (z)dresirati

enseñar a leer učiti brati
enseñar con el ejemplo dober zgled dajati
enseñarse učiti se, vaditi se; navaditi se na