Franja

dimenticare

A) v. tr. (pres. dimentico)

1. pozabiti, pozabljati

2. zanemariti, zanemarjati

B) ➞ dimenticarsi v. rifl. (pres. mi dimentico) pozabiti, pozabljati:
mi sono dimenticato del tuo compleanno pozabil sem na tvoj rojstni dan

disgustare

A) v. tr. (pres. disgusto) (stomacare) gnusiti se, studiti se, gabiti se, želodec obračati:
il tuo egoismo mi disgusta tvoj egoizem mi je zoprn, se mi studi, se mi upira

B) ➞ disgustarsi v. rifl. (pres. mi disgusto) naveličati se; zagnusiti se:
mi sono disgustato della carne naveličal sem se mesa
disgustarsi con qcn. odtujiti se komu; spreti se s kom

dolžník débiteur moški spol , obligé moški spol

konkurzni dolžnik failli moški spol
zastavni dolžnik gageur moški spol, saisi moški spol, gagiste moški spol saisi
tvoj dolžnik sem je t'en suis (bien) obligé

encajar vložiti, vstaviti; tesno zapreti, zapahniti; sprožiti; zadati (udarec); vsiliti, naložiti; nalagáti, varati; prilegati se; spodobiti se

encajar un bofetón (a) prisoliti zaušnico
encajar las manos podati in stisniti si roke
encajar bien dobro se prilegati
tu proposición encaja mal tvoj predlog ni sprejemljiv
encajar en la vida vdati se v življenje
encajarse vsiliti se; obleči se (v plašč)
se encajó entre nosotros prikradel se je med nas

envy² [énvi] prehodni glagol
zavidati, ne privoščiti

I envy you your success zavidam ti tvoj uspeh

equivalere^*

A) v. intr. (pres. equivalgo) biti enakovreden, biti isti kot, biti enak:
la tua risposta equivale a un'offesa tvoj odgovor je isto kot žalitev

B) ➞ equivalersi v. rifl. (pres. mi equivalgo) biti si enak, biti v ravnotežju

esso pron.

1. on, to (v ednini za živali in predmete neopredeljenega spola):
ho ascoltato il tuo piano: esso è ottimo poslušal sem tvoj načrt: odličen je

2. ta, prav ta; isti

ever [évə] prislov
vedno, nenehno, vselej; večno; nekdaj, včasih, (sploh) kdaj

as ever kakor hitro, bržko
ever afterwards, ever since odtlej
arhaično ever and anon tu in tam
ever before od nekdaj
hardly (ali scarcely) ever skoraj nikoli
ever so long celo večnost
pogovorno ever so še kako, zelo
if ever so tired najsi še tako truden
for ever (and a day) večno
ever yours vaš (ali tvoj) vdani (kot zaključek pisma)
who (what, how, where, when) ever kdo (kaj, kako, kje, kam, kdaj) le, že

excutiō -ere -cussī -cussum (ex in quatere)

I.

1. iztresti (iztresati), otresti (otresati) kaj, otresti se česa, iztresaje, otresaje odstraniti, s sebe vreči: formas litterarum in terram Ci., crinem flagrantem V., pulverem O., pulverem pedum Eccl., pulvis digitis excutiendus erit O., excutere iugum Cu., Plin. iun., vestem Petr. Od kod? z abl.: taurus excussit cervice securim V., hasta clipeo excussa V.; z de: ignem de crinibus O., pulverem de pedibus Eccl.; pren. otresti = vnemar pustiti (puščati), odpraviti, pregnati: excussis tuis vocibus Ci. ne zmenivši se za tvoj ugovor, Iuno excussa est pectore V., conceptum excute foedus V. otresi jarem … zveze, Chloë (Hloine ljubezenske spone) excutitur H., excutere metum de corde O., onus visceribus O. odpraviti, sensum alicui Cu. izgnati, febrem Plin., sitim Sen. ph., verecundiam Sen. ph., mentis intentio morā excutitur Q. preide.

2. occ.
a) iz (s) česa vreči, od česa vreči, pahniti, zagnati, iz (s) sebe vreči, izvreči, odvreči, izbi(ja)ti, v pass. izpasti, s česa pasti (padati): excutere aurigam (namreč z voza) V., excusso … aurigā Plin., excutitur magister V. pade ven, se zvrne, equus excussit equitem L., excutere lapide clavum Pl., oculum Pl., Cu., Suet., mihi misero cerebrum excutiunt tua dicta Pl., ut me excutiam atque egrediar domo Ter. da se poberem, procellae excusserunt imbrem Cu. so izbile dež iz oblakov = so izlile … Od kod? z abl.: mora rubetis O. trgati z … , cristas vertice V. zbi(ja)ti, radii manibus excussi V. iz rok padli, excussus curru V., Cu.; z dat.: Pelion Ossae excutere O. vreči s sebe Oso; z e(x): ancoram e nave L. sidro spustiti z ladje, usidrati se, poculum e manibus Pers.; pren. izgnati, odgnati, pregnati, spoditi: excutere Teucros vallo V., deum pectore V. božansko navdušenost otresti, cursu excuti V. zanesen biti, patriā excussus V., soporem excutere O. spanje pregnati, somnus excutit sibi se O. odpodi sam sebe, excussus somno O. prebudivši se, somno excutior V. zdramim se, valvarum strepitus lectis excussit utrumque H. je vzgnal, excussus propriis H. izgnan s svojega, aliquem sceptris excutere V. iz kraljestva izgnati, s prestola pahniti, excutere feras cubilibus Plin. iun., hostem oppidis et regionibus Fl.; pesn. v pomenu oropati koga česa: navis spoliata armis, excussa magistro V. brez krmarja.
b) iztisniti (iztiskati), izže(ma)ti, narediti: sudorem N., vomitum Pl., lacrimas Pl., Ter., ignis semina multa Lucr.; pren.: risum H. izsiliti, izvabiti.
c) nasum excutere (nos) usekniti (usekovati): Petr., nares impulso … spiritu (o)čistiti: Q.
č) voj. metati, lučati, degati, streljati: glandem L., glandes, telum O., tela T., fundis excussi lapides et sagittae Cu.
d) iztrga(va)ti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): agnam dentibus (ore) lupi O.; pesn.: excutere fundo moenia Stat.= do dna porušiti; pren.: omnia ista studia nobis de manibus excutiuntur Ci., excutere somnum O., Senecam Q. iztrgati iz rok mladine = odstraniti iz običajnega čtiva.

— II.

1. (s)tresti (stresati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati): (leo) gaudet comantes excutiens cervice toros V., excutere caesariem O., comas Q., pennas, brachia O., lacertum O., Sen. ph., habenas O. nategniti, rudentīs V. razviti, razpeti, sese Plin. tresti se; occ.: (oblačilo) stresajoč preisk(ov)ati: pallium Pl., Ph., gremium Petr., stragulis … excussis Suet., a ianitore semper excussa, ne quid inferret cibi Plin.

2. pren. prebrska(va)ti, preizkusiti (preizkušati), izpraš(ev)ati, razisk(ov)ati, pregled(ov)ati, preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): freta Tartareosque sinus O., bibliothecas, omne scriptorum genus Q., qui cotidie excutitur Sen. ph. ki se … prelistava, prebira (o Vergiliju), totum diem Sen. ph., rationes rerum publicarum, probationes Plin. iun., non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor Ci., portitores non modo reges, sed etiam imperatores nostros excutiant Ci., excutere omnes eorum delicias, omnes ineptias Ci., unum quemque eorum Ci. zaslišati, illud excutiendum est, ut sciatur, quid sit carere Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi quae delata essent, excussissem Cu., illic quid aequum, hic quid aequius sit, excutitur Q.; brezos.: in quo (iudicio) de iure triumphandi … excussum est Val. Max. se je razsodilo; tudi izsledovati: muliebris pectoris scientiam Sen. rh. — Adj. pt. pf. excussus 3, adv. -ē

1. iztegnjen, tog: palma excussissima Petr., excusse remittere pilam Sen. ph. z iztegnjeno roko.

2. preizkušen, dobro preudarjen: consilium Val. Max.

Opomba: Sinkop. obl.: excussit = excusserit Pl.

faux, faucis, f, v sg. le abl. fauce: Varr., Ci., O., Mart. Nom. samo pri Cael.; navadno pl. fauces -ium, f

I.

1. žrelo = začetek požiralnika: os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., summum gulae fauces vocantur Plin.

2. sinekdoha:
a) grlo, goltanec: istis faucibus tantum vini exhauseras Ci., fauces raucae Lucr., pocula arente fauce trahere H., onus infelix elisa fauce pependit O., (aquas) si quis faucibus fausit O.; pren.: faucibus teneor Pl. nož imam pod grlom, premit fauces defensionis tuae Ci. duši = onemogoča tvoj zagovor, cum faucibus premeretur ker mu je šlo za vrat, glavo.
b) žrelo: lippiunt fauces fame Pl. ščemi, skeli, lupam catuli faucibus exspectant siccis V. s suhim (= lačnim) žrelom; pren.: eripite nos ex eorum faucibus Ci., urbem ex belli faucibus eripere Ci., ex faucibus fati eripi Ci., urbes e faucibus Hannibalis ereptae L., praedonis faucibus eripere Plin. iun.
c) vrat: fauces russa galli Enn. fr. podbradki, fauces prehendere Pl., laqueo innectere fauces O., frangere fauces laqueo Lucan. fauces manu opprimere Suet.; pren.: Catilina cum exercitu faucibus arguet S. se nam je obesil na vrat, nam visi na vratu.
č) usta: vix equidem fauces haec ipsa in verba resolvo O.

3. meton. požrešnost: lupus fauce improbā incitatus Ph. —

II. pren. (le v pl.)

1. žrelo, prepad, duplina, votlina: patefactis terrae faucibus Ci., fauces montis (Aetnae) Lucr. žrelo, talis sese halitus atris faucibus effundens V., rupto Acheronte vorago pestiferas aperit fauces V., Orci f. Val. Fl., Ap., Arn.

2. ozek dohod, vhod: f. macelli Ci., portūs C., Averni, Orci, Taenuriae V., portae L., in valle arta faucibus utrimque obsessis L. f. iugi Cu., urbis, Hadriani maris Fl.; occ.
a) prehoda (hodnika) na obeh straneh arhiva (tablīnum), ki vodijo v večji peristil: Vitr.
b) pictae fauces Enn. ap. Ci. pobeljeni vhod (pobeljene pregraje) v cirkusu
c) ustje, izliv (struga) vodovja: Plin., cava flumina siccis faucibus … coquebant V., palus … caecas stagnante voragine fauces laxat Sil., f. ductūs (vodovoda) Front.

3. soteska, klanec, ožina: f. salti (= saltūs) Acc. fr., castra sunt in Etruriae faucibus conlocata Ci., f. angustae L., V., artae T., artissimae Cu., cavi montis Fl.

4.
a) zemeljska ožina, medmorje: erat posita Corinthus in faucibus Graeciae Ci., artae fauces (Isthmi) L., tum paeninsula erat, … artis faucibus cohaerens Acarnaniae L., Siciliam ferunt angustis quondam faucibus Italiae adhaesisse Iust.
b) morska ožina, preliv: f. Abydi (= Hellespontus) V., f. Hellesponti L., ubi primum e faucibus angustis panditur mare L., f. Bospori Plin.

herus in (bolje) erus -ī, m

1. hišni gospodar, hišni oče, poseb. glede na služinčad (naspr. famuli): Kom. idr., herus atque hera nostra Tit. fr., adhibenda saevitia est, ut eris in famulos Ci., ecce servus „o ere“ (inquit) H.

2. metaf. gospod(ar), zapovedovalec, vladar, lastnik, posestnik: non eros nec dominos appellabant eos, quibus iuste paruerunt Ci., nec victoris heri tetigit captiva cubile V., propriae telluris erus H., aula divitem manet erum H., ne perconteris, fundus meus … arvo pascat erum an … H., erus tuus Cat. tvoj soprog, caelestes eri Cat. (o bogovih).

kakš|en¹ (-na, -no) vprašalno:

1. wie (kakšno je bilo vreme ? Wie war das Wetter?, kakšen je tvoj šef? Wie ist dein Chef?, kakšna se ti zdi slika? Wie findest du das Bild?); wie beschaffen (kakšen je X? wie ist X beschaffen?)

2. (katere vrste) was für (ein/eine/ein), množina : was für (kakšno drevo je to? Was für ein Baum ist das?)

3. (kaj) was, welches (kakšen je bil pravi motiv? was/welches war der eigentliche Beweggrund?)

4. vzkliki: welcher/welche/welches, welch ein/ eine/ein (kakšna nesreča! Welches Unglück!/Welch ein Unglück!)
figurativno Kakšna zmota! Fehlanzeige!
Kakšne skrbi! [Du] du hast Sorgen!

kàr (čésar)

A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
pren. kar je, (to) je è quello che è
bo, kar bo sarà quel che sarà

2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

B) adv.

1. (poudarja intenzivnost dejanja):
kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
spi kar oblečen dorme (così) vestito
čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
kar naprej, prosim avanti, prego
(izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
kar po njem su, dagli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

C) konj.

1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
naj stane, kar hoče costi quel che costi

2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia

krojáč tailor; garment-worker, garment-maker

damski krojáč dressmaker, ladies' tailor
izdelan po krojáču tailor-made
kdo je tvoj krojáč? who makes your clothes?, arhaično who tailors you?
biti krojáč, opravljati krojaški poklic to work as a tailor (ali dressmaker), to be a tailor

mancipium (stlat. mancupium) -iī, n (mancipāre, mancupāre; prim. lībra)

1. pravzaprav prijetje z roko v navzočnosti petih prič, da se pravilno in pravnoformalno pridobi lastninska pravica do prijete stvari, pravna pridobitev lastnine, pravi (pravnoformalni) nakup: Varr. idr., lex mancipii (mancipī) Ci. kupna pogodba, mancipio dare Ci. po pravilni kupčiji oddati, prodati, v last dati (pren.: Lucr., Sen. ph.), mancipio accipere Pl., Ci. z nakupom prenesti nase.

2. meton.
a) lastninska pravica, last: sui mancipii esse Brutus in Ci. ep. biti samosvoj (samostojen, neodvisen), biti sam svoj (gospod), esse in alicuius mancipio Gell. biti last nekoga, ius mancipii Ci. lastninska pravica, res mancipī (gen.) Ci. stvari, do katerih je po rim. pravu kdo lahko imel popolno lastninsko pravico, stvari, podvržene pravilni kupčiji (naspr. res nec mancipī; res mancipi so bila vsa zemljišča, ki so imela ius Italicum, sužnji, vprežna in tovorna živina; vse drugo je bilo nec mancipī: G.), emptiones, quae mancipī sunt Plin.; pren.: iurat se fore mancipii tui O. da hoče biti ves tvoj.
b) (po pravilnem nakupu, prav kupljen) suženj ali sužnja: Pl., Ter., Varr., Ci., Plin., Sen. ph., mancipia argento parata L., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; pren.: m. omnis Musae Petr. zvesto vdan.

marrant, e [marɑ̃, t] adjectif, populaire zabaven, smešen

il n'est pas marrant, ton ami žalosten je tvoj prijatelj

Martín moški spol Martin

también a tí te llegará tu San Martín tvoj dan bo tudi prišel

minded [máindid] pridevnik
razpoložen, voljan, rad; čemu vdan, privržen, naklonjen (v sestavljenkah)

if you are so minded če je to tvoj namen
air-minded ki se nagiba k letalstvu
evil-minded zlonameren
high-minded plemenit
narrow-minded ozek, tesnosrčen
open-minded širokosrčen
sport-minded ki ima rad šport

mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

mój, -a, -ei pl my people
mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
mój, -a, -ea knjiga my book
ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
mój, -a, -e lasten my own, of my own
če bi šlo po mojem if I had my (own) way

moror¹ -ārī -ātus sum (mora2)

I. intr.

1. (po)muditi se, bi(va)ti, osta(ja)ti, posta(ja)ti, zadrž(ev)ati se, nahajati se kje: Ph., Suet., Brundisii, in provinciā Ci., in propinquis urbi montibus N., apud oppidum C., circa flumen L., paucos ibi dies L., N., m. cum aliquo Sen. ph. občevati, živeti s kom, secum Sen. ph. muditi (zadrževati) se sam pri sebi = ne postati raztresen; pesn. metaf.: rosa quo locorum sera moretur H. še cvete, vincula collo morantia O. držeče se vratu, vrat openjajoče, oculi tellure morati O. obvisele na zemlji, dum moror in externis Vell. ukvarjam se, morandi in imperiis cupiditas Vell. osta(ja)ti v visokih službah.

2. occ. obotavljati se, oprez(ov)ati, sprenevedati se, zatezati, zavlačevati, odlašati, kasneti, kasniti, zamuditi (zamujati), biti pozen, izosta(ja)ti, zaosta(ja)ti: ubi vis: non moror Ter. pripravljen sem, narravit Brutum valde morari Ci., auxilia morantur C. izostajajo, cum morarentur iumenta Ci., pars morans (zaostajajoč), pars festinans T., progressi morative L. ali s premikom predaleč naprej ali z zaostajanjem, m. longum Lucr., haud multa (nec plura) moratus V. brez obotavljanja, nemudoma. Skladi: z inf.: alicui bellum inferre Ci., oppido munitiones circumdare Hirt., ratem occupare H.; s conj.: morari Caesarem, quia naves conscendere iuberet Auct. b. Alx., nihil ne ego quidem moror, quominus decemviratu abeam L. = takoj hočem tudi jaz odstopiti. —

II. trans.

1. pustiti (dati) se čakati (pričakovati) komu: egomet convivas moror Ter.

2. (po)muditi, pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), ovreti (ovirati), odlašati s čim: ipsum morando sustinuit V., nullo morante L. ko ni nihče branil, m. aliquem lite iniquā H. nadlegovati, victoriam C., m. atque impedire iter C., longo sermone tua tempora H. jemati (kratiti) ti tvoj (pomembnim državnim zadevam odmerjeni) čas, nec moratus est imperium Petr. takoj je izvršil povelje, m. aliquem ab itinere, a fugā L., vos Asiae campi morantur H., non mare illud euntes nos moratur Cu., ne haec quidem res Curionem ad spem morabatur C. ni omajala Kuriona v njegovem upanju, Kurionu ni omajala upanja, lora morantia artūs O., si dura morabitur alvus (sc. te) H. če te bo mučilo zaprtje, če te bo mučila zapeka. Skladi: ne affinem morer, quin ubi arcessat meam extemplo filiam ducat domum Pl., nec diu moratur dolorem suum, quin eos interfici iubeat Auct. b. Alx., non moror, quominus in civitatem redeant L., moratus sit nemo, quominus, ubi visum fuerit, abeant L.

3. occ. zanimati, mikati, vabiti: populum H., carmina, quae possunt oculos auresque morari H., novitate morandus spectator H., sunt, quos Pacuviusque et verrucosa moretur Antiopa Pers., mensa nullius convivae oculos voluptate moratur Sen. ph.

4. rekla: nihil moror, non moror, ne morer
a) kot besede sodnika, ki izreka oprostilno sodbo: C., Sempronium nihil moror L. Gaja Sempronija ne zadržujem več, nič nimam več zoper njega; tako tudi: absoluto Claudio tribunus plebis negavit se Gracchum morari L.
b) kot reklo, s katerim govornik pretrga govor: ne te morer H., ne te longis ambagibus morer H., ne multis vos morer Petr. in abs. ne multis morer Ci. da ne odlašam, da (vas) ne zadržujem, na kratko povedano, skratka; tako tudi: quid multis moror? Ter.
c) kot izraz preziranja: nihil (nil) ali nec morari ne meniti (brigati, zanimati) se, ne marati za kaj, ne hoteti: purpura nihil moror Pl., nec dona moror V., nil moror officium, quod me gravat H., vina nihil moror illius orae H.; z inf.: alio uti nihil moror Pl.; abs.: Ter., remove pernam, nihil moror Pl.; tudi kot izraz pritrjevanja = nič mi ni do tega, vseeno mi je, naj bo, ne branim, ne preprečujem: nihil moror eos salvos esse Antonius ap. Ci., pertinacem (sc. dici me) nil moror Acc. fr.; abs.: i iam nunc, quo properabas, nihil moror Pl., per me sint omnia protinus alba; nihil moror Pers. — Act. soobl. morō -āre: Naev. fr., Pac. fr., Enn. fr., Caelius in Ci. ep.