Franja

vicis, gen. sg. (nom. in dat. ni), acc. vicem, abl. vice, pl. nom. in acc. vicēs, abl. vicibus (gen. in dat. ni), f (prim. skr. viṣṭi, viṣṭíbhiḥ menjaje se, izmenoma, lat. vicissim, vicissātim, vicārius, stvnem. wehsal = nem. Wechsel izmenjava, trgovina, denar, got. wikō ureditev, razvrstitev, zaporedje, vrstni red, stvnem. wehha, wohha teden (prvotno „(za)menjava“) = nem. Woche)

1. menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, izmena, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: coetus alterna vice inibat alacris Enn. fr. vrsteč se, nox vicem peragit O. vrši svojo menjavo, se menjuje z dnevom, gementes fortunae vicem Ph., commoti vice fortunarum humanarum L., solvitur acris hiems gratā vice veris H. s prijetno meno (zamenjavo) s pomladjo, hac vice sermonis fratrem cognovit O. v tako izmenjujočem se pogovoru, hac vice sermonum V. ob tako vrstečih se pogovorih, benignā vice H. v dobrotni (naklonjeni, blagohotni) izmenjavi (meni), mutuā vice Col. medsebojno, vzajemno, pari vice Col. na enak način, enako, versā vice Sen. tr., Ap., Iust., Dig. obratno, annuā vice Col. vsako leto, vice quādam Sid. enkrat, tesserulas in medium vice suā quisque iaciebamus Gell. vsak, ko je prišel na vrsto, vsi zaporedoma, haec regi … vice dicta reporta Stat. nasproti, kot odgovor, v odgovor; v pl.: gratae divitibus vices H., vigiliarum vices servare L. vrstiti (izmenjevati) se pri straženju, izmenjaje se (na izmeno) stražiti, mutat terra vices H. vrši premeno, spreminja podobo, se spreminja, se pomlaja, alternare vices O. vrstiti se, izmenjevati (zamenjevati) se, črediti se, vices peragere O. (pre)trpeti spremembe, menjati se, spreminjati se, lumina capiebant quietem suis vicibus O. v določeni razvrstitvi, v določenem vrstnem redu, oko za očesom, spatium diei noctis excipiunt vices Plin. iun., habet has vices condicio mortalium Plin. iun. je podvržena tem (pre)menam (spremembam), mitiores vices fortunae T., vices loquendi O., Q., lectionis taedium vicibus levatur Q., vicibus factis O. izmenjujoč se, izmenjaje (se), premenoma, vicibusque reticent Plin. = vicibus factis.

2. occ.
a) premena usode, sprememba usode, usoda: meam et aliorum vicem pertimescere Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., vicem suam conquestus est Suet., vice publica commoveri Q.; v pl.: deum rex volvit vices V.
b) sprememba, premena (usode) v boju (vojni), bojna nevarnost, vojna nevarnost, bojno (vojno) tveganje, boj, bitka, spopad, v pl. tudi razni pripetljaji (dogodki) v boju (vojni): vicis meritique labore aequato Sil., nec tela nec ullas vitavisse vices Danaûm V., vices rerum (= belli) N.

3. meton. (komu določeno) mesto, služba, opravilo, posel, naloga, vloga, dolžnost, zadolžitev ipd.: Petr., Sen. tr., Plin. idr., nulla est enim persona, quae ad vicem eius, qui e vita emigravit, propius accedat Ci., succedens in vicem imperii tui L., ne sacra regiae vicis desererentur L. spadajo h kraljevim opravilom, sodijo v kraljevo področje (domeno), per speciem alienae fungendae vicis L., sortiti vices V. razdelivši si z žrebom med sabo vloge, ut consuetum potius praestes vicem Ph. dolžnost, vicem aerarii praestare S. nadomeščati državno blagajno, vicem teli praestare V. ali cotis vice fungi H. prevzeti (opraviti) vlogo (nalogo) orožja (brusa) = nadomestiti orožje (brus), rabiti za orožje (brus), defendere vicem rhetoris H., vestram meamque vicem explete T., alicuius vicem implere, supplere Plin. iun., adverbiorum obtinere vicem Q.; v pl.: discurrunt variantque vices V., illi succedunt servantque vices V. ali legio … excubat exercetque vices, quod cuique tuendum est V. opravlja(jo) službo, quando dimissae professionum vices essent Q.

4. (po)vračilo, odgovor, povrnitev, povračanje protiusluga, povratno opravilo, povratna storitev (starejše povračba, odsluga) = gr. ἀμοιβή, ἀντίποινα: recito … vicem officii praesentis Ci., tanto proclivius est iniuriae quam officii vicem exsolvere T., referre vicem O. (po)vrniti ((po)vračati), (od)meriti z enako mero, redde vicem meritis O., arces … deiecit acer plus vice simplici H. v več kot enojno (enkratno) povračilo; v pl.: sequenti redde vices O. vračaj naklonjenost, debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H. povračilo (= kazen) tvoje prevzetnosti, multarum miseras exiget una vices Pr. kazen, qui magis vices exigat Plin. iun. enako vedenje. Adv. rabljeni skloni, skloni in ixpt. s praep.

I. acc. vicem (menda skrajšan iz invicem), gl. spodaj III.)

1. na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma: ut hoc insigne regium in orbem suam cuiusque vicem per omnes iret L. da je … prehajalo v krogu idoč na vsakega po vrsti.

2. namesto, za (z acc.): ut eum … remittat nostrum huc amborum vicem Pl., cogor vestram omnium vicem unus consulere L. za vse vas sam skrbeti, obsidis vicem pignorisque esse Gell.

3. kakor: Sardanapali vicem in suo lectulo mori Ci. kakor Sardanapal, ceteri vicem pecorum obtruncabantur S. fr.

4. (pri besedah, ki izražajo močna čustva, afekte, duševne pretrese) zaradi, za (z acc.), glede na: in qua re tuam vicem saepe doleo Ci. ep., ne nostram vicem irascaris L., sollicitus meam vicem, solliciti vicem imperatoris, tribuni suam vicem magis anxii quam eius L., maestus suam vicem Cu. —

II. abl. vice

1. namesto, za (z acc.), kakor: in pane salis vice utuntur nitro Plin., algae vice, stercoris vice Plin., quaeque dixerat, oracli vice accipiens T., temoris vice trahitur (sc. ramus) Col., diebus ac noctibus vice mundi circumagi Suet., vice navium Ap., arenae vice bitumine interstrato Iust., ut deorum vice mortuos honorarent Lact. po božje, vice pecudum occidi Lact.

2. (pri besedah, ki izražajo močna čustva) za (z acc.), zaradi, glede na: vice eorum sollicitus Cu., exanimes vice unius L. —

III. skloni in ixpt. s praep.

1. ad vicem namesto, za (z acc.), kakor: ad tegularum imbricumque vicem Plin., ad parentum vicem Gell. enako staršem, ad vicem obsidis teneri Aur.; v enakem pomenu tudi ad invicem: Veg., Eccl.

2. in vicem (pogosto kot ixpt. invicem; gl. to besedo), in vicēs
a) na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: in vicem Ci. ep., Cels., Col., hi rursus in vicem anno post in armis sunt, illi domi remanent C., inque vices spectans ambos O., inque vices ponit positamque resuscitat iram O., agri … ab universis in vices occupantur T., inque vices equitant Iuv.
b) medsebojno (med seboj), vzajemno: inque vicem tua me, te mea forma capit O.; od tod: me spargit … inque vicem flavescit O. nasprotno pa sam …
c) namesto (na mesto), v zameno: Cels., Col. idr., defatigatis in vicem integri succedunt C., poenaque in vicem fidei cesserat L., in Gai vicem Suet.; tudi = nasproti: in vicem novellam subolem substituat Col.
d) v povračilo, nasproti (nasprotno) pa: inque vices illum, tectos qui laesit amores, laedit amore pari O., mihi dulces ignoscent, si quid peccaro stultus, amici inque vicem illorum patiar delicta libenter H.

3. per vicēs na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: clamare O., subire Plin., per vices annorum Plin. leto za letom.

aspiracijska pljučnica stalna zveza
medicina (bolezensko stanje) ▸ aspirációs tüdőgyulladás
Pri šibkih starejših osebah dobra oralna higiena lahko zniža tveganje za aspiracijsko pljučnico. ▸ Gyenge egészségi állapotú időseknél a jó szájhigiénia csökkentheti az aspirációs tüdőgyulladás kockázatát.

blaznost ženski spol (-i …) der Wahnsinn; figurativno der Irrsinn; (blazno tveganje) der Wahnwitz

diabetes samostalnik
(sladkorna bolezen) ▸ diabéteszV Sloveniji je treba čim prej storiti vse potrebno, da preprečimo epidemijo diabetesa, ki so jo leta 2006 razglasili Združeni narodi. ▸ Szlovéniában minél előbb meg kell tenni a szükséges lépéseket, hogy megelőzzük a diabéteszjárványt, amelyet 2006-ban az Egyesült Nemzetek hirdetett ki.
Sopomenke: sladkorna bolezen
Povezane iztočnice: diabetes tipa 1, diabetes tipa 2, mladostni diabetes, nosečniški diabetes, otroški diabetes, starostni diabetes

domnevati glagol
(predvidevati) ▸ feltételez, valószínűnek tart, vélPolicisti domnevajo, da je moški najbrž po nesreči padel v vodo. ▸ A rendőrök valószínűnek tartják, hogy a férfi véletlenül esett a vízbe.
Mnogi domnevajo, da uživanje antibiotikov zmanjšuje tveganje srčnih obolenj. ▸ Sokan úgy vélik, hogy az antibiotikumok szedése csökkenti a szívbetegségek kockázatát.

entreprise [-priz] féminin podjetje; podvig; operacija; posel, zadeva; poskus; poseg; napad (sur na)

entreprise artisanale, commerciale obrtno, trgovsko podjetje
entreprise de constructions et de travaux terrestres podjetje za nizko gradnjo
entreprise individuelle, privée zasebno podjetje
entreprise industrielle, de transports aériens industrijsko pôdjetje, podjetje za letalske prevoze
entreprise des pompes funèbres pogrebni zavod
entreprise téméraire tveganje, riziko
entreprise contre la liberté, contre le droit de grève napad na svobodo, na pravico do stavkanja
caisse féminin de maladie de l'entreprise obratna bolniška blagajna
chef masculin d'entreprise vodja podjetja
conseil masculin, comité masculin d'entreprise obratni svet, odbor
gérant masculin d'entreprise obratovodja
s'engager dans une entreprise spustiti se v neki posel
mener à bien son entreprise svoje delo privesti do dobrega konca

hipertenzija samostalnik
medicina (zvišan krvni tlak) ▸ magas vérnyomás, hipertenzióPovezane iztočnice: arterijska hipertenzija, pljučna hipertenzija, pljučna arterijska hipertenzija

kadmij samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ kadmiumPri testiranju je bila ugotovljena povečana vsebnost kadmija, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje. ▸ A tesztvizsgálatnál megemelkedett kadmiumtartalmat állapítottak meg, ami egészségügyi kockázatot jelent.
Sopomenke: Cd

križarka samostalnik
1. (vojna ladja) ▸ cirkálóPovezane iztočnice: oklepna križarka, težka križarka, protiletalska križarka, pomožna križarka, raketna križarka

2. (potniška ladja) ▸ tengerjáró, tengerjáró hajó, óceánjáróVelik hit pa so letos križarjenja z razkošnimi križarkami. ▸ Idén nagy sláger a luxus tengerjárókon tett körutazás.

3. v filmih (vesoljska ladja) ▸ cirkáló
4. neformalno (veliko vozilo) ▸ csatahajó, cirkáló, izomautóReprezentančno vozilo na videz spominja na ameriške cestne križarke. ▸ A reprezentatív jármű emlékeztet az amerikai országúti cirkálókra.
Kolesa, narejena iz ogljikovih vlaken, so prave cestne križarke, ki se ne branijo velikih hitrosti. ▸ A szénszálas kerekek igazi országúti cirkálókhoz méltóak, melyek nem riadnak meg a nagy sebességtől.

5. (raketni izstrelek) ▸ cirkálóNapad naj bi izvedli z avtomatskimi raketami križarkami, da bi bilo tveganje te ameriške enote kar najmanjše. ▸ A támadást automatikus cirkálórakétákkal kellett volna végrehajtani, hogy minimálisra csökkentsék ennek az amerikai csapatnak a veszélyeztetettségét.

levkocit samostalnik
ponavadi v množini, biologija (krvna celica) ▸ fehérvérsejt, leukocitaUgotovili so, da imajo osebe s povečanim številom levkocitov večje tveganje, da umrejo za rakom. ▸ Arra a megállapításra jutottak, hogy a magasabb a fehérvérsejtszámú személyek esetében nagyobb a kockázat, hogy rákban hunynak el.
Sopomenke: bela krvna celica, bela krvnička

lion [láiən] samostalnik
zoologija lev
figurativno junak, ugleden človek
britanska angleščina, množina mestne znamenitosti; znameniti ali zloglasni ljudje

Lion Lev (v zodiaku)
the lion's mouth levje žrelo, figurativno tveganje, nevarnost
to put one's head into the lion's mouth; ali to go into the lion's den podajati se v nevarnost, tvegati
the British Lio britanski lev, Britanci
like a lion hrabro, kot lev
lion's share levji delež
lion's skin levja koža, figurativno junačenje
to twist the lion's tall izzivati, žaljivo pisati o Angliji, dražiti angleškega leva
lion in the way (ali path) nevarnost, ovira (zlasti namišljena)

moral¹ [mɔ́rəl] pridevnik (morally prislov)
moralen, nraven; duhoven, notranji; spodoben, čednosten, kreposten

moral certainty velika verjetnost
moral courage moralna moč
moral faculty, moral sense čut za spodobnost
moral philosophy (science) etika
moral law moralni zakon
moral support moralna opora
a moral life čednostno življenje
moral hazard subjektivno tveganje
psihologija moral insanity moralna defektnost

naročnik¹ moški spol (-a …) der Besteller, der Auftraggeber; (čarterer) der Befrachter
naročnik oglasa der Inserent
tveganje naročnika das Bestellerrisiko

odgovornost¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. die Verantwortung
naložiti si odgovornost Verantwortung auf sich laden
prevzeti odgovornost za (verantwortlich) zeichnen für, die Verantwortung übernehmen für

2. občutek: die Verantwortlichkeit, das Verantwortungsgefühl, zavest: das [Verantwortungsbewußtsein] Verantwortungsbewusstsein
ki z veseljem sprejema odgovornost verantwortungsfreudig
ki ima čut odgovornosti verantwortungsvoll
ki nima čuta odgovornosti verantwortungslos
ki ima zavest odgovornosti [verantwortungsbewußt] verantwortungsbewusst

3. (tveganje):
lastna odgovornost die Eigenverantwortlichkeit, Eigenverantwortung
na lastno odgovornost auf eigene Gefahr, auf eigene Verantwortung, in eigener Verantwortung; eigenverantwortlich, selbstverantwortlich

pōsta f

1. postajališče; stojišče (v hlevu)

2. lovstvo čakališče, preža:
stare alla posta (di) pren. prežati (na)

3. postaja, postajališče (za kočije, sle ipd.)

4. pošta:
spedire per posta poslati po pošti
posta aerea letalska pošta
fermo posta poštno ležeče

5. pošta, dopisovanje:
a stretto giro di posta z obratno pošto

6. igre vložek:
la posta in gioco è molto alta pren. tveganje je veliko

7.
a posta (apposta), a bella posta nalašč

prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.

preostal|i (-a, -o) restlich; Rest- (dopust der Resturlaub, riziko/tveganje das Restrisiko, znesek der Restbetrag)

prevz|eti¹ [é] (-amem) prevzemati

1.
pošiljko annehmen, in Empfang nehmen, entgegennehmen
blago, dobavljeno: abnehmen
upravičen prevzeti empfangsberechtigt

2. navado, trgovino, odgovornost: übernehmen (skupaj s čim/kom drugim : mitübernehmen); navado: sich zu eigen machen; (posneti) (jemandem) (etwas) abgucken
prevzeti odgovornost za (verantwortlich) zeichnen für, Haftung übernehmen für, die Verantwortung übernehmen für, (etwas) zu verantworten haben

3. (opraviti tehnični prevzem) abnehmen, kollaudieren

4.
prevzeti tveganje ein Risiko eingehen

pripravljenost¹ ženski spol (-i …)

1. die Bereitschaft (za službo/usluge Dienstbereitschaft za kompromise [Kompromißbereitschaft] Kompromissbereitschaft, na konflikt, spopad Konfliktbereitschaft, za pogajanja Verhandlungsbereitschaft, za tveganje Risikobereitschaft, na žrtve Opferbereitschaft, pomagati Hilfsbereitschaft, za komuniciranje Kommunikationsbereitschaft, za pogovor Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft, za učenje Lernbereitschaft, za vlaganja Investitionsbereitschaft, za vožnjo Fahrbereitschaft), (odločenost za) die Willigkeit (za varčevanje Sparwilligkeit), Bereitwilligkeit, (veselje do) die Freude, -freude (za eksperimentiranje Experimentierfreude)
pripravljenost na žrtve die Opferbereitschaft, der Opfermut
figurativno izraziti svojo pripravljenost sich bereit erklären (zu)

re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

2. metaf.
a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.