Franja

silbido moški spol pisk, žvižg, žvižganje, tuljenje (vetra)

silbido de oídos šumenje v ušesih

silbo moški spol sik(anje), žvižg, pisk; tuljenje (vetra)

sough [sáu; sʌf]

1. samostalnik
žvižganje, zavijanje, tuljenje, ječanje, vršenje (vetra)
škotsko govorice, govorjenje

2. neprehodni glagol
(o vetru) zavijati, tuliti, vršeti
škotsko lajnati

tremolina ženski spol vrtinec (vetra), bučanje, tuljenje (vetra); hrup, hrušč, razgrajanje

túlež m urlanje, zavijanje, tuljenje

ululāmen -inis, n (ululāre) tuljenje, tulež: Prud.

ululation [ju:ljuléišən] samostalnik
tuljenje, zavijanje; tarnanje

ululato m tuljenje, zavijanje (tudi ekst., pren.)

ululato moški spol tuljenje, zavijanje

ululātus -ūs, m (ululāre) tuljenje, tulež, divji vik in krik živali in ljudi, divje kričanje, divje vpitje, javk, javkanje, tarnanje, vekanje, cviljenje: Cu., Stat., Amm., Lact. idr., luporum Ap., Aug., maestos ululatus edere Plin. otožno tuliti (o psu), ululatus terni (pri čaranju) O., ululatu atria complent O., consonuisse ululatibus theatrum T. da je (za)hrumel divji krik po gledališču, victoriam conclamant atque ululatum tollunt C., ululatus nocturni L. ali acuti Cat., Bacchëi O., ululatūs ore edere V. začeti narek (naricanje), narekati, naricati (za umrlim), ululatus femineus V. ali feminarum Plin. iun., T. tarnanje, javkanje, javk.

ululo m tuljenje; krik

urlata f tuljenje, krik

úrlet -e n

1. vpitje, kričanje

2. rjovenje, tuljenje

ȕrlīk m tuljenje, zavijanje: urlik vukova

urlio m (pl. -ii) tuljenje, rjovenje

urlo m (m pl. -li, f pl. -la)

1. tuljenje, rjovenje (živali)

2. krik:
cacciare, fare, lanciare un urlo zakričati

3. ekst. rjutje, kričanje, vpitje, hrušč

4. ekst. tuljenje, razglašeno petje

vociferation [vousifəréišən] samostalnik
vpitje, kričanje, tuljenje; hrup, zmerjanje, razgrajanje

yawp, yaup [jɔ:p]

1. samostalnik
pogovorno, narečno krik, vpitje, tuljenje; glasno in bedasto govorjenje; hripav glas

2. neprehodni glagol
vpiti, tuliti; glasno in bedasto, neumno govoriti; glasno zehati

yawl¹ [jɔ:l]

1. samostalnik
pogovorno vpitje, glasen jok, tuljenje

2. neprehodni glagol
tuliti, glasno jokati, vpiti

yipe [jáip]

1. samostalnik
krik; tuljenje

2. neprehodni glagol
krikniti, zavpiti; (za)tuliti