Franja

in-quilīnus -ī, m (= incolīnus, pravzaprav adj. k subst. incola stanujoč v)

1. prebivalec tujega posestva, poseb. stanovalec v tuji hiši, (pod)najemnik, gostač, domar (gr. σύνοικος) (naspr. dominus): Mart., Vell., at vero te inquilino — non enim domino — personabant omnia vocibus ebriorum Ci., i. privatarum aedium et insularum Suet., praediorum alicuius Suet., regionum Iust., inquilinum recipere Icti.; metaf.: Tullius, inquilinus civis urbis Romae (priseljenec) S. (o Ciceronu kot Arpincu), quos ego non discipulos philosophorum, sed inquilinos voco Sen. ph. (ki sicer pridno zahajajo k predavanjem, pa se ničesar ne naučijo).

2. sploh prebivalec česa, ob čem: perpetui carcerum inquilini Amm., vel inquilinus sit Amm. (naspr. vicinus), Padi inquilini Plin. prebivalci ob Padu, Padanci; metaf.: inquilinae impietas, perfidia Varr. ap. Non., anima inquilina carnis Tert., inquilinus carnis Tert.

izročit|ev ženski spol (-ve …) die Aushändigung, die Übergabe; die Herausgabe (tudi pravo); blaga na dom ipd.: die Ablieferung, die Auslieferung; (predaja) die Überantwortung, die Überreichung; s prevozom: die Überstellung
pravo izročitev lastnine die Übereignung, die Eigentumsübergabe
pravo izročitev v posest die Einweisung, v pravno posest: die Einantwortung
pravo izročitev tuji državi osumljenca, storilca: die Auslieferung
prošnja za izročitev der Auslieferungsantrag
pogodba/sporazum o izročitvi storilcev kaznivih dejanj der Auslieferungsvertrag/ das Auslieferungsabkommen

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

jèzik m jezik: isplaziti komu jezik pokazati komu jezik; književni i narodni jezik knjižni in ljudski jezik; razgovorni, govorni jezik pogovorni jezik; pjesnički jezik; službeni, stručni jezik uradni, strokovni jezik; znanstveni, naučni jezik; držati jezik za zubima; ipak smo našli zajednički jezik; skratiti kome jezik; vladati nekim stranim -om dobro govoriti neki tuji jezik

kapital moški spol (-a …) das Kapital; das Kapitalvermögen; -kapital (celotni Gesamtkapital, delniški Aktienkapital, denarni Geldkapital, finančni Finanzkapital, družbe Gesellschaftskapital, lastni Eigenkapital, naložbeni Investitionskapital, obratni Betriebskapital, poslovni Geschäftskapital, stvarni Sachkapital, Realkapital, startni/zagonski Startkapital, tuji Fremdkapital, ustanovni Gründungskapital, začetni Anfangskapital)
fiksni kapital fixes Kapital
… kapitala Kapital-
(beg die Kapitalflucht, die Kapitalabwanderung, davek na donos kapitala die Kapitalertragssteuer, davek na promet kapitala die Kapitalverkehrssteuer, donos der Kapitalertrag, lastnik der Kapitaleigner, investicija die Kapitalinvestition, izvoz die Kapitalausfuhr, naložba die Kapitalanlage, obresti Kapitalzinsen množina, pomanjkanje die Kapitalarmut, povečanje die Kapitalerhöhung, die Kapitalaufstockung, promet der Kapitalverkehr, sprepletenost die Kapitalverflechtung, trg der Kapitalmarkt)
osnovni kapital d.d.: Grundkapital, d.o.o.: Stammkapital
potrebni kapital za dejavnost: der Kapitalbedarf
močan s kapitalom kapitalkräftig
financiranje s tujim kapitalom die Fremdfinanzierung
udeležba s kapitalom die Kapitalbeteiligung
|
figurativno kovati kapital iz Kapital schlagen aus

kapitál capital moški spol , capitaux moški spol množine , fonds moški spol množine

družbeni kapital capital social
mrtev kapital capitaux inemployés (ali oisifs, improductifs)
obratni kapital capital d'exploitation, fonds (ali capital) de roulement
razpoložljiv kapital capitaux disponibles
tuji kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
vložiti kapital placer (ali investir) des capitaux
kovati kapital iz česa tirer profit (ali parti) de quelque chose, exploiter quelque chose à son avantage
beg kapitala fuite ženski spol des capitaux
kopičenje kapitala accumulation ženski spol de capitaux
pomanjkanje kapitala manque moški spol de capitaux
naložba kapitala placement moški spol (ali investissement moški spol) de capitaux

klepáti (klépljem) imperf. ➞ sklepáti

1. (ostriti rezilo) affilare

2. (obdelovati pločevino) lavorare lamiere, lamierini

3. battere

4. strimpellare (il pianoforte); dattilografare; tartassare la macchina da scrivere

5. arrancare

6. pren. mangiare (male e uniforme)

7. lov. cantare, chioccolare (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
klepati mlinski kamen rigare la macina
klepati o kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn.
klepati tuji jezik parlucchiare una lingua straniera
klepati verze comporre (brutti) versi, spoetare

kraj² moški spol (-a …) (področje) das Gebiet, die Gegend
kraji množina die Gegend, -gegend
(gorski Berggegend, gozdnati Waldgegend, močvirnati Sumpfgegend, obmorski Meergegend, polarni Polargegend, tropski Tropengegend, vinorodni Weingegend, v naših krajih in unserer Gegend), das Gebiet, -gebiet (alpski Alpengebiet, kraški Karstgebiet, obalni Küstengebiet, s slabim vremenom Schlechtwettergebiet, stepski Steppengebiet, sušni Trockengebiet, vinorodni Weinbaugebiet); (pokrajina) das Land, -land (gozdnati Waldland, gričevnati Hügelland, močvirnati Sumpfland, obmorski Küstenland, vinorodni Weinland)
iz nemških krajev aus deutschen Landen
naši kraji unser Land, unsere Länder
tuji kraji fremde Länder

krȕh m, mn. krȕhovi kruh: crni, bijeli, beli kruh; pšenični kruh; nasušni, svagdanji, svagdašnji kruh vsakdanji kruh; dobar kao kruh zelo dober; doći do svoga -a; biti bez korice -a; ići trebuhom za -om; živjeti o svom -u i ruhu biti samostojen, živeti od svojih žuljev; preko pogače tražiti -a ne biti zadovoljen z dobrim, marveč zahtevati še boljše; tuđi je kruh gorak tuji kruh je grenek; što je odviše, ni s -om ne valja kar je preveč, še s kruhom ni dobro

množic|a³ [ó] ženski spol (-e …) matematika die Menge (točk Punktmenge, deliteljev Teilermenge, osnovna Grundmenge)
faktorska množica Quotientenmenge
komplementarna množica Komplementärmenge
potenčna množica Potenzmenge
prazna množica leere Menge
odprta/zaprta množica offene/abgeschlossene Menge
končna množica abzählbare Menge
disjunktni/tuji množici disjunkte/elementefremde Mengen
presek množic der Durchschnitt, die Durchschnittsmenge
unija množic die Vereinigung (von …)
razlika množic die Differenzmenge
teorija množic die Mengenlehre
moč množice die Mächtigkeit (einer Menge)

moyen [mwajɛ̃] masculin (pomožno) sredstvo, pripomoček; izhod; možnost; pluriel sredstva; premoženje; figuré sposobnosti, nadarjenost (de za); juridique dokazi

par tous les moyens za vsako ceno
au, par moyen de s pomočjo, s, z
moyen d'action pripomoček
moyen de coercition prisilno sredstvo
moyens pluriel de communication, d'enseignement, de paiement, de production, de propagande, de publicité prometna, učila, plačilna, proizvajalna, propagandna, reklamna sredstva
moyens pluriel de subsistance, de transports eksistenčna, prevozna sredstva
sans moyens de subsistance popolnoma brez sredstev za preživljanje
moyen d'échange menjalno sredstvo
moyen de fortune (zasilen) pripomoček
moyens pluriel étrangers, propres tuji, lastni kapital
moyen de prémunition zaščitno sredstvo
avoir les moyens imeti sredstva; moči, lahko si privoščiti (de quelque chose kaj)
il en a les moyens on si to lahko privošči
avoir des moyens biti premožen, imovit
disposer d'amples moyens na voljo imeti obilna sredstva
employer les grands moyens uporabiti energična sredstva
c'est au-dessus de mes moyens to je več, kot zmorem, to presega moja sredstva
il est rentré chez lui par ses propres moyens vrnil se je domov peš
se servir des moyens du bord posluževati se sredstev, ki so pri roki
utiliser des moyens illégitimes uporabljati nezakonita sredstva
il n'y a pas moyen ne gre, ni mogoče, je nemogoče
pas moyen de le toucher au téléphone nemogoče ga je dobiti na telefon
le moyen? quel moyen? in kako?
voies et moyens pota in sredstva
la fin justifie les moyens namen upravičuje sredstva, za dosego cilja so vsa sredstva dobra
qui veut la fin veut les moyens kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobrodošla, dobra

muzikolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ muzikológus, zenekutató

nacional naroden; ljudski; domač

artículos nacionales y extranjeros domači in tuji artikli
fiesta nacional narodni praznik, ljudski praznik
himno nacional narodna (državna) himna

peregrīnitās -ātis, f (peregrīnus)

1. tujstvo = stan(je), status tujca (tj. tistega, ki je v rim. državi peregrinus, gl. peregrīnus): aliquem redigere in peregrinitatem Suet., Icti. vzeti komu državljanstvo, peregrinitatis reus Suet., Q. (ob)tožen, da si je prisvojil rim. državljanstvo in pravice, povezane z njim.

2. metaf. tujstvo, tujščina, nekaj tujega = tuji običaji idr.: in urbem nostram est infusa peregrinitas Ci. ep.; occ. izgovarjanje, naglaševanje tujca: si fuerit os facile, explanatum, iucundum, urbanum, id est, in quo nulla neque rusticitas neque peregrinitas resonet Q.

piegare

A) v. tr. (pres. piēgo)

1. upogniti, upogibati; kriviti; pripogniti, pripogibati; zganiti:
piegare una sbarra di ferro ukriviti železno palico
piegare un foglio in due prepogniti list

2. pren. ukloniti; premagati:
piegare l'avversario premagati nasprotnika

B) v. intr. zaviti, zavijati:
la strada piega a destra cesta zavije na desno

C) ➞ piegarsi v. rifl. (pres. mi piēgo)

1. upogniti, upogibati se; pripogniti, pripogibati se

2. ukloniti, uklanjati se; vdati, vdajati se:
piegarsi all'altrui volere ukloniti se tuji volji

prepustíti prepúščati to leave (komu to someone); to relinquish; to yield (up), to give up; (odstopiti) to cede (to), to surrender; (prenesti) to transfer, to make over, ta assign

prepustíti, prepúščati se to give oneself up, to surrender oneself (to), to yield oneself (to); to resign
prepustíti, prepúščati se tuji milosti to throw oneself on someone's mercy
prepustíti, prepúščati se obupu to yield to despair
to prepuščam vam I leave it to you, I let you have it
prepustíti, prepúščati se komu to give oneself up (to someone)
prepustíti, prepúščati svoje imetje komu to resign one's property to someone
prepustíti, prepúščati koga njegovi usodi to resign someone to his fate
prepustíti, prepúščati se svoji usodi to resign oneself to one's fate
prepustíti, prepúščati se svoji bolečini to surrender oneself (ali to give way, to succumb) to one's grief
prepustíti, prepúščati (predati) mesto, trdnjavo to yield a city, a fortress
prepustíti, prepúščati trdnjavo sovražniku to surrender the fortress to the enemy

pritegníti (-em) | pritegováti (-újem) perf., imperf.

1. attirare, attrarre; tirare:
magnet priteguje la calamita attira
pritegniti zavoro tirare il freno (a mano)

2. tirare, stringere, avvitare:
pritegniti pas na hlačah stringere la cinghia dei pantaloni
pritegniti vijak avvitare la vite

3. attirare, tirare dalla propria parte; coinvolgere:
pritegniti tuji kapital attirare il capitale straniero

4. attirare, attrarre (l'attenzione, il favore):
pritegnila jih je lepota trga furono attratti dalla bellezza della piazza

5. associarsi al canto

6. (pritrditi, pritrjevati komu) annuire, acconsentire

7. pog. (udariti) colpire, bastonare

privé, e [prive] adjectif zaseben, privaten; neslužben

en privé zasebno
privé de brez
en tant que personne privée kot navaden državljan
à titre privé zasebno, kot zasebnik; masculin zasebno življenje; zasebni sektor
droit masculin privé zasebno pravo
école féminin privée zasebna šola
entreprise féminin privée zasebno podjetje
homme masculin privé zasebnik
propriété féminin, voie féminin privée zasebna lastnina, zasebna pot
vie féminin privée zasebno življenje
prendre un emploi dans le privé vzeti službo v zasebnem sektorju
le souverain a séjourné à titre privé dans un pays étranger vladar je kot zasebnik bival v neki tuji deželi

remolque moški spol pomorstvo vlačenje; vlačilna vrv

(coche) remolque prikolica cestne železnice
a remolque privezan na vlačilno vrv; fig proti volji, nerad, prisiljen
a remolque de voluntad ajena (fig) slepo se pokoravajoč tuji volji

rudis¹ -e (sor. z raudus [rōdus, rūdus], ruber pravzaprav „krvav“ ali „surov“ [o mesu]) neobdelan, nedodelan, neizdelan, neo(b)tesan, surov, divji, rod: campus V., terra Varr., ager Col., hasta V. neobeljena, caementum T. (Dial.), lana O., Stat. surova, še ne(s)predena, textum, vestis O. sveža, groba, capilli Sen. tr. neurejeni, nepočesani, herba Mart., uva Mart. nezrel; pesn. (o živalih) mlad, nov: Lucan. idr., agna Mart., Amphitrite Cat. nenavajena, nati rudes Val. Fl. novorojeni, neizobraženi.

2. metaf. surov, neumesten, neizobražen, neomikan, neolikan, zarobljen, preprost, rod, robat, neotesan, nevešč, neizkušen, neokreten, neroden, okoren; abs.: forma Ci., simplicitas O., vox incondita ac rudis T., quid cogis rude opus? O., rudis lingua L., rude ingenium Q., H., saeculum Q., T., anni Q., T. mlada, zgodnja, anima Pr. v ljubezni še neizkušena, filia rudis Mart. v ljubezni še neizkušena, nedolžna, tam eram rudis? tam ignarus rerum? Ci., nescit equo rudis haerere ingenuus puer H.; z in z abl. ali pesn. (redko) s samim abl.: in disserendo Ci., nulla in re tironem ac rudem esse Ci., rudis in re navali erat L., in amore Pr., rudis in re publicā, rudis in causā, in iure civili Ci., arte rudis O., rudis studiis Vell.; z ad z acc.: Iust. idr., rudis ad pedestria bella gens L., rudis natio ad voluptates Cu., rudis ad partus eram, ad mala rudis O.; z dat.: fontes rudes puellis Mart. tuji, neobisk(ov)ani od deklic; z gen.: homines rerum omnium rudes Ci., artium L., bonarum artium T., Graecarum litterarum rudis Ci., N., rudis belli H., bellorum Fl. (o slonih), harum rerum Ci., somni O. brez spanja; z inf.: Sil.

Opomba: Komp. in superl. se opisujeta z magis, maxime.