Franja

inòrodac -oca m tujerodec, tujec

inostránac -nca m inozemec, tujec

inozémac -mca m, inòzemac -ēmca m (rus.) inozemec, tujec

izvánac -nca m dial. tujec

jabàna ž (t. jaban, perz.)
1. tujina: vratiti se s -e; otići na -u
2. m tujec: je li jabana ili Crnogorac?
3. govoriti na -u govoriti nesmiselnosti

jabánac -nca m, jabàndžija m, jabànlija m (t. jabandžy) tujec

lȁcman m, lȁcmanin m, mn. lȁcmāni (n. Landsmann)
1. tujec, človek zahodnega tipa v obleki in načinu življenja, Italijan, Nemec: lacmani zlo misle i kada se bogu mole
2. ekspr. rojak

marziano

A) m (f -na)

1. marsovec

2. pren. pog. tujec

B) agg.

1. marsovski

2. pren. pog. čuden, nedoumljiv

metoecus -ī, m (gr. μέτοικος) naseljenec, priseljenec, prišlec, prišlek, došlec, prihajač, priseljenec, tujec brez državljanskih pravic, ki stanuje v kakem mestu (čisto lat. inquilīnus, incola): Cod. I., Front.

outlander [áutlændə] samostalnik
(tudi poetično) tujec, inozemec

peregrīnus 3 (peregrē)

1. inozemski, tuj, zunanji (naspr. indigena, domesticus, patrius, vernaculus): Pl., Col., Plin., Iuv., Lucan., Val. Max., Suet., Amm. idr., hominem peregrinum irridere Ci., divitiae H., mulier H. tujka (= Helena), volucris Ph. ptica selivka, timor ali terror L. strah pred inozemskim (zunanjim) sovražnikom, amores O. do tujk (inozemk), fasti O. zgodovina inozemstva, otium T. kakršno ima tujec (v Rimu), labor Cat. na potovanju. Subst. peregrīnus -ī, m in peregrīna -ae, f tujec, tujka, inozemec, inozemka: Pl., Ter., Iust., Suet. idr., peregrini atque advenae nominabamur Ci.; peregrīnus poseb. = nedržavljan, (tuj) naseljenec (ki biva v kakem mestu brez državljanstva): ager Varr. ki je last nedržavljanov, peregrinus an civis sit Q., repertum esse neminem, neque civem neque peregrinum Ci., neque liber neque peregrinus Ci.; od tod praetor peregrinus L., Icti. pretor za tujce ali tujski pretor (ki je poravnaval civilne pravde med nedržavljani), provincia peregrina ali sors inter peregrinos L. služba tujskega pretorja, condicio Plin. stan, status nedržavljana.

2. metaf. tuj = neveden, nevešč, ki ne pozna česa: peregrinus atque hospes in agendo Ci. popolnoma nevešč.

străín -ă (-i, -e)

I. adj. tuj
□ corp străin tujek; tujski, inozemski

II. m/f tujec (-jka), inozemec (-mka)

stránac -nca m tujec: biti stranac u svojoj zemlji, u svojoj kući, u čijim očima

stranger [stréindžə] samostalnik
tujec, -jka; neznanec, -nka; gost, obiskovalec; neizkušen (nepoučèn) človek, novinec (to v)
pravno neudeleženec (to v)
zastarelo inozemec, -mka
ameriško (zvalnik) Vi (tam!)

the little stranger novorojenček
he is a stranger to fear on ne pozna strahu
he is a stranger to learning on ni izobražen
I am no stranger to politics nisem novinec v politiki
he is no stranger to me poznam ga, ni mi neznan
you are quite a stranger! zelo redko te je videti!
to make a stranger of s.o. ravnati s kom kot s tujcem
I spy (I see) strangers opažam (vidim) tujce (angleška parlamentarna formula, da se doseže izpraznitev galerije od gledalcev), figurativno predlagam izključitev občinstva

straniēro

A) agg. tuj

B) m (f -ra) tujec, tujka

tramontane [trǽməntein]

1. samostalnik
severni ali severozahodni veter (v Sredozemlju)
figurativno tujec, barbar

2. pridevnik
prekalpski; ultramontanski; (redko) tuj, barbarski

tramontane wind tramontana, severni veter

trānsvena -ae, m (trānsvenīre) prišlek, prišlec, prihajač, priseljenec, tujec: Lydi ex Asiā transvenae Tert.

tudin m, tudínac -nca m tujec

tȕdin m, tudínac -nca m tujec

tùdīš m ekspr. tujec: našišu po punišu, a -u po ponjišu našemu človeku boš natočil polno kupico, tujcu pa samo pol