Fäulnis, die, gniloba (tudi figurativ); Vorgang: gnitje; (Moder) trohnoba; in Fäulnis übergehen gniti, trohneti, zgniti, strohneti
humificira|ti (-m) humifizieren, Humus bilden, (trohneti) vermodern
marceō -ēre (iz *merqei̯ō, indoev. kor. *mer(e)q- intr. (z)mehčati se, postajati trhel, gniti, trohneti; (na)močiti; prim. marká-s smrt, umiranje, gr. μαραίνω zatiram, slabim)
1. (u)vel, usahel, medel biti: Mart., en taxea marcet silva comis Stat., cervix redimita iacebat et caligantes marcebant fronte coronae Cl.
2. večinoma metaf. medel, mlahav, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, brezmočen, šibek, (u)vel, len(oben) biti: si tibi non annis corpus iam marcet et artus confecti languent Lucr., omnis exercitus depositis militiae studiis otio ac desidia corrupti marcebant Iust., vigebat in hac parte miles atque imperator, [in] illa marcebant omnia Vell., largiore admodum potu saginisque distenti marcebant Amm., item, si marcet animus; si loqui et moveri piget; si corpus torpet Cels., nec deside cura segnis marcet amor Cl., pavore Cu., luxuriā, vino et epulis confecti marcent L. Od tod pt. pr. marcēns -entis (u)vel, usahel: marcentes tibi porrigentur uvae Mart., marcentes cupio quassare coronas Cl.; metaf. mlahav, medel, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, šibek, (u)vel: Mart., Sil., Stat., Val. Max., Suet., Iust., guttura O., oculi Ap., visus Sen. tr.; meton. mlahav, omagujoč: marcentem pacem nutrierunt T., ille deses marcens T., m. potor H. ki mu je šlo vino v glavo, ki ga „bolijo lasje“, ki ima „otekle lase“.
pourrir [purir] verbe intransitif
se pourrir gniti; trohneti, prhneti; figuré pokvariti se; verbe transitif povzročiti gnitje (quelque chose česa); figuré (moralno) pokvariti; razvaditi (otroka)
la situation se pourrit položaj se slabša
pourriture [-ritür] féminin gniloba, gnitje; trohnoba, strohnelost; figuré moralna pokvarjenost; pokvarjenec
tomber en pourriture trohneti
odeur féminin de pourriture duh po gnilobi
pourriture d'hôpital (vieilli) kužna bolezen
putréfaction [-faksjɔ̃] féminin gnitje, trohnenje
être, tomber en putréfaction razkrajati se, gniti, trohneti, razpadati
cadavre masculin en putréfaction truplo v razpadanju
putréfier [-fje] verbe transitif povzročiti gnitje, razpadanje
se putréfier, être putréfié (z)gniti, razpadati, (s)trohneti
les cadavres se putréfient trupla razpadajo
razkraja|ti se (-m se) sich zersetzen; (razpadati, gniti) verwesen, (trohneti) rotten, verrotten; abgebaut werden
πρόσ-φατος 2 (φεν) svež, nov NT, mlad, ravnokar umorjen Ἕκτωρ, νεκρός mrtvec, ki še ni začel trohneti, še neizpremenjen, prvoten (o poslopjih, ki še tako stoje, kot jih je stavbenik postavil). – adv. nedavno.