Franja

Zadetki iskanja

  • trompeta ženski spol trobenta, krilovka

    al son de trompeta ob zvoku trobente
    ¡trompeta! nesmisel!
    trompeta m trobentač, trobentar
  • trompétă -e f trobenta
  • Trompete, die, (-, -n) Musik trobenta; Anatomie troblja; die Trompete blasen/auf die Trompete blasen igrati na trobento
  • Trompetenanschluß, Trompetenanschluss, der, Baukunst, Architektur trobenta
  • trompette [trɔ̃pɛt] féminin trobenta; figuré klepetulja; masculin trobentač

    nez masculin en trompette zavihan nos
    la trompette du jugement dernier pozavne poslednje sodbe
    sonner de la trompette trobiti, figuré raztrobiti svoje zasluge
    c'est la trompette du quartier (figuré) indiskretna oseba, ki razkriva in širi tajnosti, novice
    déloger, s'en aller sans tambour ni trompette tiho oditi, izginiti
    jouer de la trompette igrati na trobento
  • trúba ž
    1. trobenta: svirati u -u; truba svira zbor; jerihonska truba; nije važno šta se u -u duva, nego ata iz nje izlazi niso važne besede, obljube marveč dejanja
    2. avt. hupa, troblja: signalna truba na automobilu
    3. anat. ušesna troblja, Evstahijeva cev
    4. bala: truba platna, sulma
  • trùbača ž bot. trobenta, Craterellus
  • trúblja ž trobenta: u jazzu je trublja često glavni melodijski instrument
  • trump2 [trəmp]

    1. samostalnik
    poetično trobenta; glas, zvok trobente

    the last trump, the trump of doom trobente, pozavne sodnega dne

    2. neprehodni glagol
    trobentati
    prehodni glagol
    oznaniti (s trobentami)
  • trumpet [trʌ́mpit]

    1. samostalnik
    glasba trobenta; glas, zvok trobente (tudi figurativno)
    zvočnik (gramofona itd.)

    trumpet call znak, signal s trobento
    ear trumpet slušalo (za naglušne)
    flourish of trumpets trobentanje s trobentami, fanfare
    speaking-trumpet govorilo, trobilo; megafon
    to blow one's own trumpet trobentati, peti (sam) svojo slavo, hvalo; sam sebe hvali(sa)ti
    to sound the trumpet (za)trobiti, (za)trobentati

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    trobiti s trobento, trobentati (tudi o slonu)
    figurativno raztrobiti; razglasiti
  • trȕpka ž zool. trobenta, Buccinum
  • tuba f

    1. glasba tuba:
    tuba bassa, di basso basovska tuba

    2. ekst. knjižno (bojna) trobenta

    3. pren. epska pesem; pesem

    4. anat.
    tuba auditiva, tuba di Eustachio ušesna troblja, Evstahijeva cev
    tuba uterina maternična tuba, jajcevod

    5. obl. cilinder:
    mezza tuba polcilinder

    6. voj. žarg. rekrut
  • tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

    1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

    2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

    3. meton.
    a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
    b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
    c) vznesen, doneč govor: Prud.
  • tubus -ī, m cev

    1. vodna cev, votlo, valjasto, večinoma svinčeno telo, drugačno kot cevi, imenovane canalis in fistula: Col., Plin., Sen. ph., Vitr.; metaf.: modo qui per omnes viscerum tubos ibat Mart.

    2. v obrednem jeziku = tuba tuba, troba, tromba, troblja, trobenta: Varr.

    3. metaf. žensko spolovilo, nožnica: Mart.
  • горн m

    1. vigenj, kovaško ognjišče; (teh.) dno plavža;

    2. (glasb.) rog, trobenta
  • труба f cev; trobenta;
    дымовая т. dimnik;
    дождевая т. (strešni) žleb;
    подзорная т. daljnogled;
    пожарная т. gasilna brizgalna;
    нефтепроводная т. naftovod;
    вылететь в трубу priti na boben;
    дело-труба slabo kaže;
    петолчённая т. (gov.) truma ljudstva;
    хвост трубой z repom kvišku; ucvrl jo je
  • труба́ -и́ ж., trobénta -e ž., cév -í ž.
  • bandereau [bɑ̃dro] masculin vrvica, na kateri se nosi trobenta
  • Baßtrompete, Basstrompete, die, Musik basovska trobenta
  • bombardon [bɔmbá:dn] samostalnik
    glasba bombardon, basovska trobenta
Število zadetkov: 84